Deset Slovencev umre vsak dan zaradi kajenja

Ljubljana – Čeprav je pasivnega kajenja po dvanajstih letih od prepovedi kajenja v zaprtih prostorih manj, statistika kaže, da bo tudi danes, 31. maja, na svetovni dan brez tobaka, umrlo deset Slovencev, četrtina  mlajših od 60 let; letne »kvote« smrti zaradi kajenja so višje od števila umrlih zaradi nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj.
 
V svetu razvadi po imenu tobak vsako leto podleže osem milijonov ljudi. Kadilcev je več kot milijarda, po podatkih SZO se je njihovo število med leti 2000 in 2016 povečalo za sedem odstotkov. Tobak ubije polovico svojih »privržencev«. Med slovenskimi najstniki, starimi med 15 in 19 let, kadi vsak šesti, desetina petnajstletnikov celo vsak dan. Med nekadilce se prišteva tri četrtine slovenskega prebivalstva, a vsak četrti odrasli Slovenec je še zmeraj kadilec.
 
Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije se pridružuje Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), ki opozarja zlasti na milijon žrtev pasivnega kajenja vsako leto in na cilj, ki si ga je SZO postavila do leta 2030, to je zreducirati prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni za tretjino; nadzor nad tobakom bi moral na seznamu teh bolezni postati prednostna naloga vlad. Uživanje tobaka je namreč v vrhu povzročiteljev pljučnega raka in je krivo za dve tretjini vseh smrti zaradi raka pljuč. Majda Šmit, predsednica sekcije medicinskih sester v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji poudarja, da se po desetih letih od prenehanja kajenja tveganje za pljučnega raka v primerjavi s kadilci skoraj prepolovi, zato poziva k opuščanju cigaret. Glede na to, da tobak poslabšuje tudi astmo, to pa so diagnosticirali okrog 300 milijonom Zemljanov, cigarete v resnici dodatno znižujejo kakovost življenja stotinam milijonov ljudi po svetu.


 

Nerojeni so pasivni kadilci

 
Med pasivne kadilce sodijo tudi še nerojeni otroci nosečnic – kadilk. Če pri odraslih pasivno kajenje povzroča resne bolezni srca in ožilja ter dihal, pri dojenčkih povzroča nenadno smrt, pri nosečnicah pa nizko porodno težo. Nosečnica s kajenjem tudi tvega, da bo otrok zbolel za astmo ali bronhitisom. Zaradi okužb spodnjih dihal po podatkih SZO v svetu za posledicami pasivnega kajenja pred petim letom starosti letno umre približno 165.000 otrok. V nekaterih državah so otroci iz revnih gospodinjstev pogosto zaposleni na plantažah tobaka. Ti, poroča SZO, so še posebej dovzetni za »zeleno tobačno bolezen«, ki jo z absorbcijo skozi kožo pri dotiku z vlažnimi tobačnimi listi povzroča nikotin.


 

»Varnejše« alternative cigaretam ni

V tobačnem dimu je prek sedem tisoč kemikalij, od teh je sedemdeset rakotvornih. Ročno zvite ali elektronske cigarete, tiste s filtri, pa tudi vodna pipa niso »varnejša« alternativa. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje posameznik med enournim kajenjem vodne pipe zaužije toliko dima kot ob sto do dvesto cigaretah. Z nacionalnimi zakoni, ki prepovedujejo kajenje, je sicer zaščitene približno petina svetovne populacije ali okrog 1,4 milijarde ljudi.
 
Epidemija tobaka, ugotavljajo pri SZO, ostaja ena največjih groženj javnemu zdravju, s katero se je kdaj srečal svet.