Dnevnopolitične zgodbe naj ne bi preprečile ustavnih sprememb
Predvidoma na začetku prihodnjega meseca naj bi se ponovno sestala parlamentarna ustavna komisija v zvezi s spremembami imenovanja sodnikov in takrat bo jasno, ali so poslanci pri izvajanju ustavnorevizijske oblasti res, kot to zagotavljajo, sposobni zabrisati meje med koalicijo in opozicijo – še posebno po tem, ko so med Gibanjem Svoboda in NSi začele leteti ostre puščice in ocene, da je vsak dan Golobove vlade izgubljen dan za Slovenijo.
Z napovedmi so vpleteni previdni, a na včerajšnji javni tribuni na ljubljanski pravni fakulteti je dr. Igor Kaučič, koordinator strokovne skupine pri ustavni komisiji, ocenil, da je ta predlog že v finalni fazi, in izrazil upanje, da bo sprejet, saj meni, da so to dobre spremembe. »Sam pri tej nalogi sodelujem že 32 let in morda je najtežja naloga prepričati odločevalce, zakaj je ta rešitev dobra ali ni. Lažje je pisati članke, se posvetovati s študenti, ki se s teboj strinjajo. Ko pa prideš do politikov, pa včasih niti ne veš, zakaj se s teboj ne strinjajo,« je navedel Kaučič.
Da gre na koncu za politično odločitev, je bilo slišati večkrat – še posebno ob svarilih predstavnikov vrhovnega sodišča, sodnega sveta in sodniškega društva pred sklepanjem kompromisov o preoblikovanju sodnega sveta, ki jih je zahtevala predvsem NSi. »Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni,« je poudarila dr. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva.
Spremembe, ki so že prestale prvo glasovanje v parlamentu, namreč poleg prenosa imenovanja sodnikov iz parlamenta v roke predsednika republike, ki pa predloga sodnega sveta pravzaprav ne bi smel zavrniti, po novem vključujejo tudi spremembe sodnega sveta. Namesto sedanjih 11 bi imel 15 članov. Sodniki bi skladno z vsemi mednarodnimi priporočili v njem še naprej obdržali večino, preostalo sedmerico pa bi z dvetretjinsko podporo izvolil državni zbor, a ne več na predlog predsednika republike.
Prav v zadnjem predvsem sodniki vidijo težavo, saj bi se po njihovi oceni lahko zmanjšala operativnost, najbolj pa jih skrbi, da bi se pri izbiri članov sodnega sveta v parlamentu pojavilo politično trgovanje in da bi se politizacija nato prenesla za zaprta vrata sodnega sveta.
Aleš Zalar, poročevalec strokovne skupine za pripravo sprememb na področju imenovanja sodnikov, temu nasprotuje in poudarja, da sicer razume bojazni, a da je treba spremembe razumeti. Končnega besedila ustavnega zakona javnost namreč še niti ni videla, v njem pa naj bi odgovorili tudi na nekatere izražene pomisleke. »Jasno smo nakazali tudi, kako se je mogoče izogniti politizaciji. Priporočili smo vzpostavitev ekspertnega odbora po vzoru tako imenovanega Odbora 255, ki bi priporočal ali celo predlagal pogoje, kdo lahko postane član sodnega sveta, česar zdaj pravzaprav nimamo dobro urejeno,« je navedel Zalar in poudaril upanje, da to ne bo razlog, da ne bi podprli sprememb, ki se jim vsaj za zdaj (še) obeta politična podpora.
»Politične zgodbe dnevnega diha ne ogrožajo sprememb, za katere ocenjujemo, da so za izboljšanje sodstva nujne,« zagotavljajo v NSi, ki je, ob nasprotovanju SDS, edina možnost koalicije za doseganje potrebnih 60 poslanskih glasov.
Ali bi te lahko zbrali nato še glede spremembe imenovanja vlade ali postopka pred ustavnim sodiščem, pa še zdaleč ni jasno.
