Dogovor o uskladitvi plač v javnem sektorju z inflacijo parafiran
Vlada in sindikati javnega sektorja so danes parafirali dogovor, po katerem se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023. Dogovor obenem predvideva, da bo regres za letni dopust izplačan že marca in ne šele junija, kot je to običajno.
Dogovor sta na vladni strani parafirala minister za finance Klemen Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props, na sindikalni strani pa vodji pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj. Danes parafiran dogovor mora sicer potrditi še vlada, prav tako bodo o pristopu k njegovemu podpisu odločali organi sindikatov.
Kot je dejal Štrukelj, bo po novem letu jasno, kateri sindikati bodo danes parafirani sporazum podpisali. Želijo pa si, da bi bila med podpisniki večina sindikatov. Počivavšek pričakuje, da bodo sindikati v naslednjih tednih na svojih organih odločali in potrdili to, kar so se danes tudi dogovorili, in da je eno poglavje za njimi.
Po besedah Boštjančiča sta dva ključna dela dogovora. Prvi je uskladitev vrednosti plačnih razredov v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju december 2022-december 2023. Uskladitev se bo izvedla 1. junija 2024. Drugi del dogovora pa je izplačilo regresa za letni dopust s februarsko plačo, torej marca. Kot je dejal Props, je z dogovorom država prevzela finančno breme v višini nekaj čez 140 milijonov evrov.
Tako na vladni kot na sindikalni strani so izrazili zadovoljstvo ob doseženem dogovoru. Tega ocenjujejo tudi kot dobro popotnico za zahtevna pogajanja, ki so pred njimi. Po novem letu jih namreč čaka nadaljevanje pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plačnega sistema.
Boštjančič, ki je v zadnjih dveh tednih vodil pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo, jih je ocenil kot naporna, a po drugi strani tudi kot zelo konstruktivna in kot dobro osnovo, da po novem letu nadaljujejo pogajanja tako na krovni ravni kot v okviru plačnih stebrov, ki so bila po njegovih besedah v zadnjih dveh mesecih »na nižjih obratih, kot bi si želeli«.
»Pogajanja so bila dejansko korektna in upam, da nisem preoptimističen, če rečem, da je bilo morda v osnovi vzpostavljeno neko zaupanje, ki ga zadnje mesece absolutno ni bilo, in da bo to dobra osnova za nadaljnja pogajanja, ki bodo bistveno zahtevnejša od tega, kar smo počeli v zadnjih 14 dnevih,« je dejal Štrukelj.
Počivavšek pa je izpostavil, da je danes parafirani dogovor zgolj prvi korak k nadaljevanju zahtevnejših pogajanj. »Čaka nas odprava plačnih nesorazmerij, čaka nas prenova plačnega sistema, v tem kontekstu sindikati zagotovo najbolj nestrpno pričakujemo novo plačno lestvico,« je izpostavil. Pri tem je spomnil, da je eden ključnih ciljev novega plačnega sistema, da v javnem sektorju nobena osnovna plača ne bo več nižja od minimalne.
Počivavšek upa, da se bodo pogajanja »vodila z bistveno manj prekinitvami in z bistveno jasno smerjo, ki bo na koncu tudi pripeljala do dogovora«. Opozoril je, da časa za dogovor ne bo zelo veliko, tudi glede na to, da je v načrtu za okrevanje in odpornost kot rok za zaključek teh pogajanj določen konec junija 2024.
Boštjančič danes o datumih ni želel govoriti. Da do dogovora pride, sta potrebni dve strani, je poudaril. »Kar se vladne strani tiče, lahko samo obljubim, da bomo po novem letu maksimalno intenzivirali dogovore in da seveda v te pogovore ne gremo s figo v žepu,« je dodal.
Celotnega dogovora sicer javnosti danes še niso predstavili. Iz neuradno pridobljenega dokumenta pa je razvidno, da vanj datuma niso zapisali. Predvideno je, da se začetek izvajanja prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij premakne s 1. januarja 2024 na datum, ki bo skupaj z dinamiko dogovorjen v okviru usklajevanja novega plačnega zakona oz. pogajanj o odpravi nesorazmerij.
Sindikati pa bodo s podpisom sporazuma soglašali, da do 13. septembra 2024 ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora. A je ob tem predvideno, da ta zaveza ne velja, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom 2024.
Protest Skupnosti občin Slovenije
Skupnost občin Slovenije je na premierja Roberta Goloba, ministra za javno upravo Franca Propsa in ministra za finance Klemna Boštjančiča naslovila protestno pismo, v katerem opozarja, da kot reprezentativna organizacija občin (torej delodajalcev) od meseca maja (od nove ureditve pogajalskih skupin) ni bila vključena v krovna pogajanja in ni prejemala gradiv, razen ko so že bila objavljena (v javni razpravi). Informacije o poteku krovnih pogajanj so izvedeli le iz medijev, so zapisali v sporočilu za javnost.
Skupnost občin Slovenije izpostavlja, da je popolnoma nesprejemljivo, da se občin oz. zastopniških organizacij občin ne vključuje in tudi ne obvešča o poteku in rezultatih pogajanj – navsezadnje bodo občine kot delodajalci v javnem sektorju morale iz občinskih proračunov kriti povišanje plač za del zaposlenih v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih.
V Skupnosti občin Slovenije poudarjajo, da je za naslednji dve leti bila resda dogovorjena višja povprečnina, vendar pa bo 'realna vrednost' povprečnine manjša od dogovorjene, saj bodo občine morale kriti ponoven dvig plač v javnem sektorju.
