Dolgotrajna oskrba za določen čas

Nihče še ne ve, na koga se bodo lahko obrnili uporabniki po zaključku projekta, ki se bo na Koroškem končal junija, v Posavju in Celju pa konec leta.
Fotografija: V pilotnem projektu dolgotrajne oskrbe na območju Celja, Posavja in Koroške pomagajo okoli 420 ljudem, vlog je bilo skupno 1800. FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
V pilotnem projektu dolgotrajne oskrbe na območju Celja, Posavja in Koroške pomagajo okoli 420 ljudem, vlog je bilo skupno 1800. FOTO: Uroš Hočevar

Celje – V pilotnem projektu dolgotrajne oskrbe na območju Celja, Posavja in Koroške pomagajo okoli 420 ljudem. Vlog za dolgotrajno oskrbo je bilo skupaj 1800. Storitve so bile v projektu, ki ga sofinancira evropski socialni sklad, brezplačne. Jeseni leta 2018 so partnerji pričakovali, da bo še pred koncem projekta letos sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi tem uporabnikom omogočil nadaljnje prejemanje storitev in pomoči. A za zdaj to še ni rešeno.

Število vlog, ki so jih prejeli vodilni partnerji 6,1 milijona evrov vrednega projekta – Zdravstveni dom Celje, Koroški dom starostnikov in Center za socialno delo Posavje –, kaže na veliko potrebo po dolgotrajni oskrbi. Projekt ni bil podlaga zakona o dolgotrajni oskrbi, je poudarila koordinatorica projekta v ZD Celje Vladka Vovk: »Poskusno okolje je namenjeno testiranju novih orodij, izvajanju novih storitev na terenu in iskanju boljših rešitev. Bomo pa zelo veseli, če si bodo pripravljavci zakona z našimi podatki kaj pomagali.«


Med novostmi je e-oskrba


Ideja dolgotrajne oskrbe je, da so starostniki lahko čim dlje v domačem okolju. Tako so uporabnikom v projektu pomagali pri higieni, čiščenju stanovanja, spremljali so jih v trgovino, razdeljevali hrano, jim pomagali jemati zdravila …

Med inovativnejšimi rešitvami je tako imenovana e-oskrba. To je oskrba na daljavo, je pojasnila Vovkova: »Oseba dobi ovratnico, ki je povezana z regijskim centrom. Če potrebuje pomoč, pritisne na gumb in oglasi se pomoč. V stanovanju osebe so tudi senzorji, ki se oglasijo takoj, ko zaznajo kakršnakoli odstopanja, na primer če so vrata predolgo odprta, kar predvsem pri ljudeh z demenco lahko pomeni problem. Oglasi se dispečer in obvesti osebe, ki so v bližini, da uporabnika obiščejo in preverijo, ali je vse v redu.«

V Celju ima e-oskrbo 39 uporabnikov in je v sklopu projekta brezplačna.


Kaj bo po novem letu?


Najprej so končanje projekta načrtovali konec junija letos, v Celju in Posavju so zaprosili za podaljšanje do konca leta. Kaj se bo zgodilo, ko se bo financiranje končalo, Vovkova ne more napovedati. Vodja projekta iz CSD Posavje Carmen Rajer se boji težav predvsem pri uporabnikih, ki potrebujejo več pomoči zdravstvenih tehnikov: »Lokalna skupnost je zelo ozaveščena, imeli smo že delovni sestanek, kako postaviti temelje dolgotrajne oskrbe ne glede na zakonodajo. Vsi iščemo primerne rešitve, kako te dobre prakse ohraniti žive vsaj v enem delu, a bo država morala poskrbeti za to. Sistemska rešitev je po toliko letih več kot nujna.«

Na Koroškem se bo projekt končal konec junija, vloge za njegovo podaljšanje niso oddali, je dejala vodja projekta iz Koroškega doma starostnikov Marjana Kamnik: »Pričakujemo, da bo drugi razpis na ministrstvu za delo, na katerem bomo predstavili rešitev za Koroško, to je center starejših Ko-Ra.«

Svetovalka predsednika RS Vlasta Nussdorfer pa je na strokovni konferenci v Domu sv. Jožefa v Celju, ki se končuje jutri, opozorila na nujnost dolgotrajne oskrbe: »Želim si, da bo to prioriteta nove vlade, kadarkoli že bo in kakršnakoli že bo. Pomembno pa je, da bo, ko bo zakon sprejet, za to tudi denar.«

Preberite še:

Komentarji: