Dolgotrajno oskrbo potrebujejo mladi in stari

Ljubljana – Kaj bo s pripravljenim predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi te dni moral v javno razpravo, obravnava pa zdaj ni predvidena, ker vlada, vključno z ministrstvom za zdravje, opravlja samo tekoče posle? Civilne in politične iniciative morajo združiti moči in pritisniti na prihodnjo vlado, da takoj, ko bo oblikovana, začne postopke za sprejetje zakona, ki je v pripravi že več kot 15 let.



Tako so ugotavljali razpravljavci na posvetu o tej temi, ki ga je pripravil Forum starejših SD osrednje Slovenije. »Če bo v kratkem nastopila nova vlada, upam, da bo imela načrt, kaj bo naredila do naslednjih volitev,« poudarja predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden. »Predvsem pa, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi ena od njenih prednostnih nalog in se ga bodo takoj resno in strokovno lotili. Pa tudi, da bodo zagotovili finance, za katere menim, da jih imamo ob tako visokih proračunih dovolj. Vse rešitve so na dlani, naj se usedejo in jih uskladijo. Več kot 600.000 starejših nas je, ki bomo šli na volitve in ne bomo več nasedali praznim obljubam.«


 

Dovolj je skrivanja po predalih

Kot je še dejala, je natančno proučila vse veljavne dokumente, resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva ter strategijo dolgožive družbe: »Vsepovsod je rdeča nit deregulacija, odstop države od socialne politike, privatizacija sociale, kar pomeni prepuščanje sociale trgu, in to ob mizernih pokojninah, pri čemer velik delež upokojencev živi pod pragom revščine. Trg tem ljudem ne more urejati pomoči, ki jo potrebujejo.« Poudarja, da je zakon treba sprejeti čim prej, zaradi mlajših in starejših, ter sočasno zagotoviti tudi njegovo financiranje. To pomeni steber socialnega zavarovanja na solidarnostni osnovi, ki pomeni velik prispevek k medgeneracijskemu sodelovanju.





Pilotni projekti, ki so prikazali, kako bi lahko deloval novi sistem integriranih socialno-zdravstvenih storitev na terenu, je pokazal celo vrsto prednosti, pravi dr. Andreja Črnak Meglič, sociologinja, nekdanja poslanka SD in državna sekretarka: »Ljudje so navdušeni in si želijo, da se to nadaljuje. Kar ni najboljše, pa bi veljalo popraviti. Izhodišča imamo in apeliram, da se prenehamo šaliti s starejšimi, ki potrebujejo pomoč in morajo skupaj s svojci vsak dan segati globlje v lastni žep, ob dohodkih, kot jih imajo. Naj se v javni razpravi potrdi najbolj optimalen sistem, dovolj je skrivanja po predalih.«

Pomembna vloga lokalnih skupnosti

Zakon o dolgotrajni oskrbi mora biti prednostna naloga v državi, ob nastanku nove vlade bomo zahtevali, da se to celostno uredi, je poudarila predsednica osrednjeslovenskega Foruma starejših SD Mira Ključanin. Franc Hočevar, predsednik Foruma starejših SD, pa je predlagal, da bi lahko oblikovali tiho programsko in vsebinsko koalicijo, ki bi jo z določeno toleranco in razumevanjem lahko podprli vsi politični dejavniki, ne samo parlamentarni: »Tu ima pomembno vlogo civilna družba s svojimi pobudami, pri čemer je civilna iniciativa lahko zelo prepričljiva. Treba je prisluhniti tudi ljudem, ki to delo opravljajo in imajo konkretne izkušnje.«

Po Hočevarjevem mnenju se morajo v prvi vrsti tega problema lotiti lokalne skupnosti, ki imajo pregled nad razmerami v svojem okolju, tako o bivalnih razmerah starejših, možnostih preskrbe in samopreskrbe, potrebah po vsakodnevni zdravstveni in socialni oskrbi, o urejanju življenjskega okolja, da bi lahko starejši čim dlje živeli doma: »Distribucija denarja, ki se zbira v državnem proračunu, pa bi se lahko za to področje prek glavarine stekala najprej v lokalno okolje.«

619.000
upokojencev, ki navadno hodijo na volitve, bo zahtevalo svoje pravice

Zmedene pristojnosti v sedanjem predlogu zakona

Liljana Batič, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, je poudarila, da lokalno okolje za svoje uporabnike skrbi v okviru zakonskih možnosti, ki jih narekuje država. Zato je za spreminjanje razmer na terenu dobro vedeti, kdo je za kaj pristojen, kar je v sedanjem predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi precej zmedeno. Da lahko starši, ki imajo vse več težav in specifičnih potreb, živijo na domu, je potreben integrirani pristop pri socialno-zdravstvenih storitvah. Prav tako je opozorila na pasti, ki jih prinaša pomanjkanje kadra v zdravstvu in socialni oskrbi, tudi zaradi prenizkih plač, pri čemer se lahko zgodi, da zakona o dolgotrajni oskrbi ne bo mogel nihče izvajati, vstopil pa bo zasebni sektor, pri čemer je tu že zdaj veliko dela na črno. Predvsem pa je problematika zelo široka, saj bi starejši morali imeti možnost izbire med institucionalno oskrbo, pomočjo na domu, stanovanjskimi skupinami, dnevnimi centri, delnimi nastavitvami, tu so tudi potrebe ljudi z demenco in negovalne bolnišnice.

Težave z medicinskimi pripomočki

Pomočnica direktorice ljubljanskega Doma upokojencev Center Zlata Marin je med drugim opozorila na težave z medicinskimi pripomočki, pri čemer je ZZZS zmanipuliral pravila, da mora starejši, ki pride v dom, vrniti pripomoček, čeprav vsi plačujemo zavarovanje za medicinske pripomočke. Težave so tudi pri odločanju komisije za dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo. Dogaja se namreč, da eden od dveh stanovalcev, ki potrebujeta primerljive storitve, ta dodatek dobi, drugi pa ne.
Razpravljavci so ugotavljali, da se je treba čim več pogovarjati, glasno opozarjati na konkretne probleme in jih reševati. Podprli so predlog Srebrne niti, da bodo na novo vlado skupaj naslovili zahteve, ki jih je treba uresničiti takoj. Treba bi bilo oblikovati združeno platformo vseh, ki želijo prispevati k urejanju področja skrbi za starejše. Napovedali so še več posvetov, na katerih se bodo konkretno pogovarjali o posameznih rešitvah.