Državljani sveta si želijo prispevati k naši prihodnosti

Ljubljana – Pridobivanje dodatnega znanja in izkušenj, večja možnost za intelektualni razvoj, boljši pogoji za raziskovanje. To so razlogi, da se študenti različnih smeri odločijo za odhod iz Slovenije v tujino. Po letu 2008 se je trend izseljevanja mladih možganov zelo povečal, k čemur je pripomogla predvsem gospodarska kriza. A tudi ko je ta popustila in se je ekonomska slika Slovenije izboljšala, se trend izseljevanja mladih ni ustavil.

Mladim strokovnjakom, izobraženim v tujini, je v sodelovanju z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) danes svoja vrata že sedmič odprl predsednik republike Borut Pahor. Vsi po vrsti so zatrjevali, da želijo prispevati k (boljši) prihodnosti Slovenije in ji prinesti znanje, ki so ga dobili na tujih univerzah.

»Sam sem šel v tujino po nova znanja, igrat na večji oder, hkrati pa nikoli nisem pozabil, da sem Slovenec. Skrbim za dobre povezave Slovenije s tujino,« je dejal Jure Leskovec, izredni profesor na univerzi Stanford.



Po njegovem mnenju je naravno, da gredo ljudje po nove izkušnje v tujino, a država ne sme izgubiti stika z njimi, ampak jih načrtno privabljati nazaj. »V industriji že dobro razumejo, da ljudje s temi izkušnjami pomenijo veliko dodano vrednost, podobno je tudi na izobraževalnem področju.«

Na okrogli mizi ob sprejemu pri Pahorju posvetili 100-letnici Univerze v Ljubljani, so si bili sogovorniki – Vid Čibej, pravnik v ZDA, Miha Pipan, čigar zagonsko podjetje deluje v okviru Univerze Cambridge, Gabriela Kalčikova, predavateljica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, in Urška Slapšak z Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete UL – enotni, da je naša izobraževalna ustanova dobra.

»V tujino vsi odhajamo iz podobnih razlogov. Sam v ZDA nisem šel zato, da bi tam ostal, sem pa na Harvard prišel dobro opremljen z znanjem ljubljanske pravne fakultete. Ponosni smo lahko na naše univerzitetno šolstvo,« je bil jasen Vid Čibej.

Na simpoziju vzroki in rešitve za »vrnitev domov«

Člani društva VTIS so na začetku tedna organizirali tudi 4. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, na katerem so predstavili tudi rezultate ankete med svojimi člani. V njej so poskušali odgovoriti na dve najpomembnejši vprašanji: zakaj se mladi izseljujejo v tujino ter kakšne pogoje si želijo, da bi se vrnili. Anže Švara, član upravnega odbora društva VTIS, je takole strnil rezultate: »Posamezniki, ki odidejo, v tujini ostanejo precej dolgo.

Najmanj dve leti v tujini ostane 91 odstotkov vprašanih, tretjina tudi več kot deset let. Kot prednost tujine so našteli predvsem višino finančnih sredstev za raziskovalne projekte in konference, ki so v Sloveniji precej nižji. Prav tako imajo čez mejo več možnosti za sodelovanje z vrhunskimi znanstveniki, tuje inštitucije imajo večji ugled. Temu seveda sledi višje plačilo, mednarodnost oddelkov, več sodelavcev, ki delujejo na podobnem področju.«



Velika večina vprašanih je bila starih med 23 in 40 let. To so torej posamezniki na vrhuncu profesionalnega delovanja. Čeprav se tudi v tujini ne cedita med in mleko, saj so sami opozorili na negativne plati – slabše razmerje med delom in prostim časom, stres, pritiski, daljša pot v službo – je intelektualni izziv vendarle prevesil tehtnico. Država se tega očitno zaveda.



S shemo Aleša Debeljaka, projektom Eutopia in precejšnjim zvišanjem sredstev za znanost – po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Jerneja Štromajerja jih bodo (tudi) v prihodnjem letu zvišali za okoli 13 odstotkov, so zorali ledino.

Nujen bo še preboj v mentaliteti. Zaprta vrata za vrhunsko izobraženega pravnika s Harvarda, ki v Sloveniji ni našel zaposlitve in se zato z ženo Slovenko, prav tako doktorantko Harvarda, vrnil čez lužo, namreč niso prav obetavna popotnica za širši pogled, ki si ga tako želimo.













---

Avtorica je zaposlena v Delovnici.