DZ skrajšal kritje bolniške odsotnosti za delodajalca

Obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, se skrajšuje na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost.
Fotografija: Na bolniški? FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Na bolniški? FOTO: Shutterstock

DZ je potrdil noveli zakonov o delovnih razmerjih in o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki skrajšujeta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca. Spremembe, ki so jim zaradi večje obremenitve zdravstvene blagajne nasprotovali v večjem delu opozicije, se bodo začele uporabljati 1. marca.

V skladu z novelama se bo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšalo s sedanjih 30 delovnih dni na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v koledarskem letu. Enako bo veljalo za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti.

Spremembe je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Markom Bandellijem (SAB), ki je dopoldne v razpravi spomnil, da delodajalci, samostojni podjetniki, obrtniki, kmetje in samozaposleni v kulturi že vrsto let pozivajo k spremembi veljavne zakonodaje. Z njihovo uveljavitvijo se bo po njegovih besedah zmanjšalo prekarno delo, izboljšal položaj samozaposlenih, finančno razbremenilo gospodarstvo in bo pozitivno vplivalo na njegovo konkurenčnost.

Bandelli je priznal, da se bodo izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izplačilo bolniških nadomestil povečali, a, kot je dodal, bodo lahko dolgoročne finančne posledice novele zakona celo manjše. Izboljšano zdravstveno stanje samozaposlenih lahko na dolgi rok pomeni manjšo obremenitev zdravstvene blagajne, je pojasnil.

 

Bolniška soba na pediatrični kliniki FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Bolniška soba na pediatrični kliniki FOTO: Igor Zaplatil/Delo

Vlada je v mnenju glede predlaganih rešitev zapisala, da jih ne podpira, toda po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča jim s strokovnega vidika ni mogoče nasprotovati. Z vidika delavca ne prinaša bistvenih sprememb, je dejal. Obseg pravice delavca do nadomestila plače se namreč v primeru upravičene odsotnosti z dela ne spreminja.

Noveli zakonov so s 45 glasovi za poleg poslancev SAB podprli še v SDS, NSi, Konkretno in NP. Jožef Lenart (SDS) je menil, da bodo z njuno uveljavitvijo odpravljeni vzroki za številne težave slovenskih obrtnikov in podjetnikov, prav tako bo motivacija delodajalcev za sklepanje rednih zaposlitev večja. Delodajalci bodo vsekakor pridobili, za delavce pa ne bo bistvenih sprememb, pa je dejal Jani Ivanuša (SNS). Poslanci SNS so se glasovanja sicer vzdržali.

Tadeja Šuštar Zalar iz NSi, ki je podoben predlog v preteklih letih že večkrat vložila v zakonodajni postopek, je dejala, da bodo s sprejetjem novele zakona stopili naproti slovenskim obrtnikom, samostojnim podjetnikom in kmetom ter jim omogočili, da bo tudi zanje zdravje na prvem mestu in bodo lahko v času bolniške odsotnosti z dela okrevali, ne pa delali samo zato, da bodo ob koncu meseca lahko plačali prispevke.

Proti so glasovali v poslanskih skupinah LMŠ, SD, Desus in Levica. Opozarjali so, da se bo zaradi večjih obveznosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zmanjšal obseg javnih zdravstvenih storitev. Predlog bi podprli, če bi bila predvidena dodatna sredstva tistemu, ki bo zaradi tega bolj obremenjen, je dejal Jani Möderndorfer (LMŠ), medtem ko je Miha Kordiš (Levica) opozoril, da gre za skoraj sto milijonov evrov težko luknjo za zdravstveno blagajno.

Preberite še:

Komentarji: