Evropsko sodišče zavrnilo babico koroških dečkov

Za ESČP je tožba Marije Otrorepec proti Sloveniji nesprejemljiva, ker je v enem delu očitno brez podlage, v drugem pa je prenagljena.
Fotografija: Odvetnik tožnice napoveduje, da se bo ta verjetno pritožila. FOTO: Tadej Regent
Odpri galerijo
Odvetnik tožnice napoveduje, da se bo ta verjetno pritožila. FOTO: Tadej Regent

Ljubljana – Spoštovanje pravice do družinskega življenja starih staršev velja za omogočanje stikov z vnuki, ne pa skupnega življenja, je ena od utemeljitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v odločitvi, da je tožba babice koroških dečkov nesprejemljiva.

Za babico koroških dečkov Marijo Otorepec, ki si prizadeva, da bi se njena vnuka, ki sta od marca 2016 pri rejnikih, vrnila k njej, je še ena sodna bitka, ki se ni končala po njenih željah in pričakovanju. Za ESČP je njena tožba nesprejemljiva, v enem delu zato, ker je, kot so zapisali, očitno brez podlage, v drugem pa je prenagljena, saj postopki pred domačimi sodišči še niso zaključeni.

Marija Otorepec se je s pomočjo odvetnika Velimirja Cugmasa v Strasbourg pritožila na odločitev vrhovnega sodišča, ki je oktobra leta 2016 pri odvzemu otrok prepoznalo postopkovne napake velenjskega centra za socialno delo in ugotovilo kršitev pravice babice do družinskega življenja, a hkrati odločilo, da samo ne more presoditi o zahtevku vrnitve v prvotno stanje, torej o tem, da naj se otroka vrneta k njej. Ustavno sodišče je zavrnilo obravnavo njene pritožbe, s čimer so bila pravna sredstva pri nas izčrpana.

V odločitvi piše, da ESČP priznava, da je vez med starimi starši in vnuki lahko tako tesna, da se obravnava kot družinsko življenje, poudarja pa, da je v normalnih razmerah medsebojno razmerje med starimi starši in vnuki drugačno po naravi in intenzivnosti, kot je med staršem in otrokom. Če bi staršem omejili dostop do otroka, ki bi bil nameščen v rejo, bi to v večini primerov pomenilo poseg v starševo pravico do spoštovanja družinskega življenja, kot jo opredeljuje osmi člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Pravica starih staršev do družinskega življenja pa bi bila kratena le, če bi javne službe tako omejile stike z vnuki, da se odnos med starimi starši in vnuki ne bi mogel normalo ohranjati. Pravica do družinskega življenja starih staršev je primarno torej razumljena kot pravica do normalnih odnosov s stiki, ne pa do skupnega bivanja. ESČP je poudarilo, da ima pritožnica pravico do stika za dve uri na teden vsak drugi teden. Sama ni argumentirala, da je takšen obseg stikov preskromen za ohranjanje normalnega odnosa z vnuki, so še zapisali. Namesto tega je samo zahtevala, naj jima otroka vrnejo.

Sodišče se je že srečevalo s primeri, ko so otroci ostali brez staršev in so potem stari starši postali njihovi skrbniki. Tudi v tem primeru so pristojni pritožnici in njenemu partnerju svetovali, naj zaprosita za dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti. Njena prošnja je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da ni primerna za dolgotrajno skrb za otroka. Nanjo se je pritožila in upravno sodišče je za presojo angažiralo tudi izvedenca. Ta je ocenil, da babica dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva. Tudi na to odločitev se je pritožila, ali bo vrhovno sodišče dopustilo revizijo, še ni znano.

V odločitvi ESČP še preberemo, da se jim zdi, ker je ministrstvo obrazloženo zavrnilo prošnjo za opravljanje rejniške dejavnosti, čemur je pritrdilo tudi Upravno sodišče v Mariboru, vrhovno sodišče pa o tem še ni razsodilo, pritožba Marije Otorepec glede na to, da so domača sodišča zavrnila zahtevo po vrnitvi otrok v njeno oskrbo, očitno brez podlage. Pritožba v delu, ki zadeva dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, pa je prenagljena, saj se postopki doma še niso končali.


Ministrica upa, da je zadeva končana


»Upam, da se bo s to odločitvijo ESČP zadeva končala, kar bo tudi v največjo korist otrok pa tudi babice in dedka,« je komentirala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, ki se je zaradi sodb upravnega in vrhovnega sodišča leta 2016, ki sta pri odvzemu otrok prepoznala postopkovne napake in kršitev pravice babice do družinskega življenja, dvakrat zagovarjala na interpelaciji v državnem zboru. »Obžalujem, da je bila zadeva vseskozi spolitizirana, in zadovoljna sem, da so vse sodbe slovenskih sodišč in tudi evropskega sodišča za človekove pravice pritrdile, da je center za socialno delo ravnal v največjo možno korist otrok, kar pa je najpomembneje,« je še dejala Kopač Mrakova.

Odvetnik babice koroških dečkov Velimir Cugmas odločitve ESČP še ni dobil in je noče komentirati, dokler mu ne bo uradno vročena, ker do takrat ne učinkuje. Pričakuje pa, da bo vrhovno sodišče pritožbo glede zavrnjenega dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti vsebinsko obravnavalo. Če revizija ne bo dopustna, ima na voljo še ustavno pritožbo. Ne izključuje možnosti, da se bo za tisti del, ki ga je ESČP zavrnilo kot prenagljeno, ponovno pritožil.

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...