G+ vprašanje: Kako se ljudje odločajo pri izplačevanju dodatnih pokojnin ?
Vesna Razpotnik, vodja službe za strateško komuniciranje in razvoj zavarovanj pri Modri zavarovalnici odgovarja na vprašanje, kako se ljudje, ki so varčevali v drugem stebru, odločajo pri izplačevanju pokojninskih rent - mesečno do konca življenja ali pospešeno? Kdaj so pospešene rente omejene?
Odpri galerijo
Vesna Razpotnik odgovarja na G+ vprašnje Foto:Osebni arhiv
Čeprav je namen dodatnega pokojninskega zavarovanja črpanje prihrankov II. stebra v enakomernih, mesečnih obrokih do konca življenja, za zdaj prevladujejo pospešene oblike izplačevanja.
Upokojenci, ki so varčevali v drugem stebru, si tako več dodatka k pokojnini zagotovijo v prvih nekaj letih po upokojitvi (v pospešenem obdobju), nato pa do konca življenja prejemajo nižje zneske (30 evrov kvartalno, ali celo enkrat letno, če so prihranki (pre) nizki).
Ker pa je v prvi vrsti višina rente odvisna od višine privarčevanih sredstev, nanjo pa dodatno vpliva še starost ob upokojitvi, se tisti z nižjimi privarčevanimi zneski, predvsem javni uslužbenci, pogosteje odločajo za pospešeno črpanje. Ker je polovica rente obdavčena, je smiselno pri odločanju o izbiri pospešenega obdobja upoštevati tudi davčni vidik.
Pri Modri zavarovalnici, ki ima na področju izplačevanja dodatnih pokojninskih rent 50-odstotni tržni delež, se je zgolj 3 odstotke varčevalcev odločilo za klasično doživljenjsko mesečno pokojninsko rento. Vsi ostali so izbrali pospešeno obliko izplačila pokojninske rente. Pretežna večina se jih odloči za pokojninsko rento z dedovanjem oziroma z zajamčeno dobo izplačevanja. Pri Modri je pri klasični renti zajamčena doba do 20 let, pri pospešenih pa v času pospešenega izplačevanja, to je od 1 do 20 let. To pomeni, da se v primeru smrti v zajamčenem obdobju izplačevanja, renta izplačuje do konca tega obdobja njegovemu izbranemu upravičencu ali dediču. Če prejemnik preživi zajamčeno dobo, rento prejema do konca življenja.
Povprečna višina klasične doživljenjske pokojninske rente znaša 77 evrov mesečno, posamezniki pa so v povprečju privarčevali nekaj več kot 17 tisoč evrov. Pri pospešenih oblikah znaša povprečna mesečna renta 133 evrov in se v povprečju izplačuje 7 let, nato pa posameznik do konca življenja dobiva 30 evrov kvartalno.
So pa izplačila pospešenih oblik rent nekoliko omejene. Ko kolektivno privarčevana sredstva (vplačila delodajalca) od 1. 1. 2013 dalje presežejo 20.000 evrov, je dovoljena pospešena pokojninska renta, ki v času pospešenega izplačevanja ne sme preseči dvakratnika mesečne doživljenjske pokojninske rente (oblika rente 2:1). Pri individualno privarčevanih zneskih (lastna plačila) ni omejitev.
Upokojenci, ki so varčevali v drugem stebru, si tako več dodatka k pokojnini zagotovijo v prvih nekaj letih po upokojitvi (v pospešenem obdobju), nato pa do konca življenja prejemajo nižje zneske (30 evrov kvartalno, ali celo enkrat letno, če so prihranki (pre) nizki).
Ker pa je v prvi vrsti višina rente odvisna od višine privarčevanih sredstev, nanjo pa dodatno vpliva še starost ob upokojitvi, se tisti z nižjimi privarčevanimi zneski, predvsem javni uslužbenci, pogosteje odločajo za pospešeno črpanje. Ker je polovica rente obdavčena, je smiselno pri odločanju o izbiri pospešenega obdobja upoštevati tudi davčni vidik.
Pri Modri zavarovalnici, ki ima na področju izplačevanja dodatnih pokojninskih rent 50-odstotni tržni delež, se je zgolj 3 odstotke varčevalcev odločilo za klasično doživljenjsko mesečno pokojninsko rento. Vsi ostali so izbrali pospešeno obliko izplačila pokojninske rente. Pretežna večina se jih odloči za pokojninsko rento z dedovanjem oziroma z zajamčeno dobo izplačevanja. Pri Modri je pri klasični renti zajamčena doba do 20 let, pri pospešenih pa v času pospešenega izplačevanja, to je od 1 do 20 let. To pomeni, da se v primeru smrti v zajamčenem obdobju izplačevanja, renta izplačuje do konca tega obdobja njegovemu izbranemu upravičencu ali dediču. Če prejemnik preživi zajamčeno dobo, rento prejema do konca življenja.
Povprečna višina klasične doživljenjske pokojninske rente znaša 77 evrov mesečno, posamezniki pa so v povprečju privarčevali nekaj več kot 17 tisoč evrov. Pri pospešenih oblikah znaša povprečna mesečna renta 133 evrov in se v povprečju izplačuje 7 let, nato pa posameznik do konca življenja dobiva 30 evrov kvartalno.
So pa izplačila pospešenih oblik rent nekoliko omejene. Ko kolektivno privarčevana sredstva (vplačila delodajalca) od 1. 1. 2013 dalje presežejo 20.000 evrov, je dovoljena pospešena pokojninska renta, ki v času pospešenega izplačevanja ne sme preseči dvakratnika mesečne doživljenjske pokojninske rente (oblika rente 2:1). Pri individualno privarčevanih zneskih (lastna plačila) ni omejitev.
