G+ vprašnje: Kako poteka program varne vožnje za starejše voznike?
Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS, odgovarja na vprašnje, kako je s pravili na krožiščih, delovanju elektronskih sistemov v avotmobilih. Kako lahko tudi elektronski in sistemi za samodejno uravnavanje hitrosti, parkiranja, vgrajene v vozila, olajšajo vožnjo starejšim. Seveda pa je pomembna tudi tako imenovana vozna kondicija.
Odpri galerijo
Prometni zastoji so lahko zelo utrudljivi. Foto Mavric Pivk/delo
V centru varne vožnje AMZS na Vranskem imamo posebno, starejšim namenjeno obliko usposabljanja, pri kateri je program časovno prilagojen – traja 5 ur. V njem smo zajeli vsebine, ki jih najbolj potrebujejo, oziroma situacije, v katerih se srečujejo z največjimi izzivi.
Med temi vsebinami so posebnosti pravil vožnje na avtocesti ter pravil prednosti v križiščih in krožiščih, prav tako delovanje elektronskih varnostnih sistemov v avtomobilih. Praktični del vsebuje osnovne veščine varne vožnje. S programom lahko torej preizkusijo svoje sposobnosti obvladovanja avtomobila in hkrati usvojijo veščine varne vožnje, pri tem pa bodo spoznali tudi posebnosti svojega avtomobila.
Da starejši vozniki poznajo pomen pnevmatik, ne dvomim, se pa pojavlja nezaupanje v elektronske sisteme, ki so danes v novejših avtomobilih stalnica. Razlog za to je nezadostno poznavanje načina delovanja ABS in ESC (ESP) ter njune vloge v varnosti pri vožnji. Ob spoznavanju še drugih elektronskih sistemov, vgrajenih v vozilo, bi si z odločitvijo za tako opremljen avtomobil vožnjo olajšali.
Sistemi za samodejno uravnavanje hitrosti in varnostne razdalje, za opozarjanje na pešce in kolesarje, za samodejno zaviranje pri majhni hitrosti, za opozarjanje na zapustitev voznega pasu, za prepoznavanje utrujenosti, za pomoč pri parkiranju ali tudi samodejno parkiranje, za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu, za prepoznavanje prometnih znakov, višje sedišče za boljšo preglednost v vozilu – to je le nekaj možnosti, ki so za vsakega voznika dobrodošli, za starejše pa še posebej. Zelo priporočljiva je tudi uporaba avtomobila s samodejnim menjalnikom, saj se voznik lahko osredotoči na razmere v prometu, ne da bi moral pri tem razmišljati še o pravi prestavi, uporabi sklopke in podobno. Sodobni samodejni menjalniki ne poslabšajo voznih lastnosti avtomobila, niti ne povečajo porabe goriva.
Odzivi starejših voznikov po tečaju varne vožnje so izredno pozitivni. Tako spoznajo svoje zmožnosti, kar je pri marsikaterem temelj za nadaljnje odločanje.
Opozoril bi še na pomen vzdrževanja tako imenovane vozne kondicije, ki je pri starejših še toliko bolj pomembna. Seveda nikakor ni nujno, da bi vsak dan prevozili več deset kilometrov. Pomembno je njihovo počutje. Vsakodnevni opravki s fizično aktivnostjo naj vključujejo tudi krajše vožnje.
Vsekakor pa je priporočljivo, da starejši vozniki po nepotrebnem ne sedejo za volan v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, nočna vožnja, dež, sneg in megla. Vsak preudaren voznik bo pri sebi pravočasno prepoznal poslabšanje sposobnosti za vožnjo. Kdor ne zmore te preudarnosti, pa je lahko deležen opazk in opozoril drugih. Starejši naj takšnih opozoril ne zanemarijo oziroma naj ne bežijo pred dobronamernimi opazkami, temveč naj jih razumejo v svoje dobro.
Med temi vsebinami so posebnosti pravil vožnje na avtocesti ter pravil prednosti v križiščih in krožiščih, prav tako delovanje elektronskih varnostnih sistemov v avtomobilih. Praktični del vsebuje osnovne veščine varne vožnje. S programom lahko torej preizkusijo svoje sposobnosti obvladovanja avtomobila in hkrati usvojijo veščine varne vožnje, pri tem pa bodo spoznali tudi posebnosti svojega avtomobila.
Brane Legan, instrukturo varne vožnje pri AMZS. Foto arhiv AMZS
Da starejši vozniki poznajo pomen pnevmatik, ne dvomim, se pa pojavlja nezaupanje v elektronske sisteme, ki so danes v novejših avtomobilih stalnica. Razlog za to je nezadostno poznavanje načina delovanja ABS in ESC (ESP) ter njune vloge v varnosti pri vožnji. Ob spoznavanju še drugih elektronskih sistemov, vgrajenih v vozilo, bi si z odločitvijo za tako opremljen avtomobil vožnjo olajšali.
Sistemi za samodejno uravnavanje hitrosti in varnostne razdalje, za opozarjanje na pešce in kolesarje, za samodejno zaviranje pri majhni hitrosti, za opozarjanje na zapustitev voznega pasu, za prepoznavanje utrujenosti, za pomoč pri parkiranju ali tudi samodejno parkiranje, za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu, za prepoznavanje prometnih znakov, višje sedišče za boljšo preglednost v vozilu – to je le nekaj možnosti, ki so za vsakega voznika dobrodošli, za starejše pa še posebej. Zelo priporočljiva je tudi uporaba avtomobila s samodejnim menjalnikom, saj se voznik lahko osredotoči na razmere v prometu, ne da bi moral pri tem razmišljati še o pravi prestavi, uporabi sklopke in podobno. Sodobni samodejni menjalniki ne poslabšajo voznih lastnosti avtomobila, niti ne povečajo porabe goriva.
Odzivi starejših voznikov po tečaju varne vožnje so izredno pozitivni. Tako spoznajo svoje zmožnosti, kar je pri marsikaterem temelj za nadaljnje odločanje.
Opozoril bi še na pomen vzdrževanja tako imenovane vozne kondicije, ki je pri starejših še toliko bolj pomembna. Seveda nikakor ni nujno, da bi vsak dan prevozili več deset kilometrov. Pomembno je njihovo počutje. Vsakodnevni opravki s fizično aktivnostjo naj vključujejo tudi krajše vožnje.
Vsekakor pa je priporočljivo, da starejši vozniki po nepotrebnem ne sedejo za volan v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, nočna vožnja, dež, sneg in megla. Vsak preudaren voznik bo pri sebi pravočasno prepoznal poslabšanje sposobnosti za vožnjo. Kdor ne zmore te preudarnosti, pa je lahko deležen opazk in opozoril drugih. Starejši naj takšnih opozoril ne zanemarijo oziroma naj ne bežijo pred dobronamernimi opazkami, temveč naj jih razumejo v svoje dobro.
