Gašperšičevo ministrstvo in luška uprava neučinkovito upravljala Luko Koper
Računsko sodišče je ugotovilo vrsto napak, pomanjkljivosti in neopravljenih nalog tako ministrstva za infrastrukturo kot same Luke Koper. Je Cerarjeva vlada hotela uničiti Luko?
Odpri galerijo
Premier Miro Cerar na obisku v Luki Koper poleti leta 2016 skupaj z direktorjem Luke Koper Dragomirjem Matićem ter ministroma Petrom Gašperšičem in Zdravkom Počivalškom.
Foto STA
Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo in podjetje Luka Koper sta v letih 2015 in 2016 zagrešili vrsto napak, pomanjkljivosti in neopravljenih nalog. Tako je v svojem poročilu ugotovilo Računsko sodišče, ki ga je objavilo danes.
Ministrstvo, denimo, ni predlagalo sprememb uredbe o koncesiji in koncesijske pogodbe, še vedno ni zemljiškoknjižno uredilo zemljišč, ki so bila s koncesijsko pogodbo dana v upravljane Luki (lastniki so poleg države še zmeraj občina, podjetja in zasebniki). Poleg tega ni poskrbelo za podelitev koncesije za odvoz odpadkov s plovil in za vzdrževanje priobalnih ter vodnih zemljišč, z družbo Petrol pa ni uredilo razmerij glede izvajanja pretovora naftnih derivatov, ki so izključna pravica Luke Koper.
{embed_iframe}https://services.delo.si/enovice/prijava/{/embed_iframe}
Revizorji so poleg tega ugotovili, da je ministrstvo zaračunalo koncesijsko dajatev zgolj za prihodke Luke, ne pa tudi za prihodke njene hčerinske družbe INPO (invalidsko podjetje), zaradi česar je v dveh revidiranih letih pobralo za 298.175 evrov premalo koncesijske dajatve. Prav tako je bila država prikrajšana s koncesijsko dajatvijo od Petrolovega poslovanja.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo poslovanje Luke Koper pri upravljanju pristaniške infrastrukture le delno učinkovito. Napačno je v program razvoja pristanišča med letoma 2016 in 2020 vključila gradnjo novega priveznega mesta za tankerje v višini 24,75 milijona evrov, čeprav pravni položaj Petrola v koprskem pristanišču ni urejen. Izvedla je skoraj pol milijona evrov vredno investicijo v infrastrukturo, čeprav predhodno ni pridobila soglasja ministrstva. Leta 2015 je izvedla le 42 odstotkov načrtovanega rednega vzdrževanja infrastrukture, leta 2016 pa 59 odstotkov načrtovanega vzdrževanja.
Brez postopkov javnega naročanja je izvedla investicije, ki niso namenjene za javni promet v znesku vsaj 17,3 milijona evrov. Storitve privezovanja, odvezovanja in premika ladij je Luka prenesla na podjetje Luka Koper INPO, ki je te naloge opravljala v svojem imenu in za svoj račun, in ne za račun Luke Koper. Nadzor Uprave RS za pomorstvo nad upravljanjem pristaniške infrastrukture na območju tovornega pristanišča pa je bil po mnenju računskega sodišča učinkovit.
Po objavi pobude za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko so v Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti še bolj prepričani, da je bil namen Cerarjeve vlade uničiti koprsko pristanišče. To bi se zgodilo, če bi bil sklenjen načrtovani sporazum z Madžarsko, pravijo v sindikatu.
»Dejanja, kot so načrtno oviranje gradnje s sprejetim nepotrebnim zakonom o 2TDK, z referendumi, naklepna izguba evropskih sredstev z vložitvijo nepopolne vloge (brez ustrezne dokumentacije), zavajanje z argumenti o nujnosti vstopa Madžarske v projekt, zavlačevanje s širitvijo koncesijskega območja pristanišča in ustvarjanje konfliktov z občino Ankaran, ne bi smela biti samo predmet javne obsodbe, ampak bi morala postati predmet resnih kazenskih preiskav,« so sporočili iz Sindikata žerjavistov, ki je pozval ministrico Alenko Bratušek k nadaljnjemu razkrivanju nepravilnosti in k pospešitvi začetka gradnje drugega tira.
Ministrstvo, denimo, ni predlagalo sprememb uredbe o koncesiji in koncesijske pogodbe, še vedno ni zemljiškoknjižno uredilo zemljišč, ki so bila s koncesijsko pogodbo dana v upravljane Luki (lastniki so poleg države še zmeraj občina, podjetja in zasebniki). Poleg tega ni poskrbelo za podelitev koncesije za odvoz odpadkov s plovil in za vzdrževanje priobalnih ter vodnih zemljišč, z družbo Petrol pa ni uredilo razmerij glede izvajanja pretovora naftnih derivatov, ki so izključna pravica Luke Koper.
{embed_iframe}https://services.delo.si/enovice/prijava/{/embed_iframe}
Država prikrajšana za koncesijsko dajatev
Revizorji so poleg tega ugotovili, da je ministrstvo zaračunalo koncesijsko dajatev zgolj za prihodke Luke, ne pa tudi za prihodke njene hčerinske družbe INPO (invalidsko podjetje), zaradi česar je v dveh revidiranih letih pobralo za 298.175 evrov premalo koncesijske dajatve. Prav tako je bila država prikrajšana s koncesijsko dajatvijo od Petrolovega poslovanja.
Luka gradila tudi brez javnega naročanja
Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo poslovanje Luke Koper pri upravljanju pristaniške infrastrukture le delno učinkovito. Napačno je v program razvoja pristanišča med letoma 2016 in 2020 vključila gradnjo novega priveznega mesta za tankerje v višini 24,75 milijona evrov, čeprav pravni položaj Petrola v koprskem pristanišču ni urejen. Izvedla je skoraj pol milijona evrov vredno investicijo v infrastrukturo, čeprav predhodno ni pridobila soglasja ministrstva. Leta 2015 je izvedla le 42 odstotkov načrtovanega rednega vzdrževanja infrastrukture, leta 2016 pa 59 odstotkov načrtovanega vzdrževanja.
17,3
milijona evrov investicij, ki niso namenjene za javni promet, so v Luki Koper oddali brez postopkov javnega naročanja
milijona evrov investicij, ki niso namenjene za javni promet, so v Luki Koper oddali brez postopkov javnega naročanja
Brez postopkov javnega naročanja je izvedla investicije, ki niso namenjene za javni promet v znesku vsaj 17,3 milijona evrov. Storitve privezovanja, odvezovanja in premika ladij je Luka prenesla na podjetje Luka Koper INPO, ki je te naloge opravljala v svojem imenu in za svoj račun, in ne za račun Luke Koper. Nadzor Uprave RS za pomorstvo nad upravljanjem pristaniške infrastrukture na območju tovornega pristanišča pa je bil po mnenju računskega sodišča učinkovit.
Sindikat trdi, da je Cerarjeva vlada hotela uničiti Luko Koper
Po objavi pobude za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko so v Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti še bolj prepričani, da je bil namen Cerarjeve vlade uničiti koprsko pristanišče. To bi se zgodilo, če bi bil sklenjen načrtovani sporazum z Madžarsko, pravijo v sindikatu.
»Dejanja, kot so načrtno oviranje gradnje s sprejetim nepotrebnim zakonom o 2TDK, z referendumi, naklepna izguba evropskih sredstev z vložitvijo nepopolne vloge (brez ustrezne dokumentacije), zavajanje z argumenti o nujnosti vstopa Madžarske v projekt, zavlačevanje s širitvijo koncesijskega območja pristanišča in ustvarjanje konfliktov z občino Ankaran, ne bi smela biti samo predmet javne obsodbe, ampak bi morala postati predmet resnih kazenskih preiskav,« so sporočili iz Sindikata žerjavistov, ki je pozval ministrico Alenko Bratušek k nadaljnjemu razkrivanju nepravilnosti in k pospešitvi začetka gradnje drugega tira.
