Golob je poslancem SDS citiral misel papeža Frančiška

Premier Robert Golob je prvič odgovarjal na poslanska vprašanja o odpoklicu veleposlanika Toneta Kajzerja, čakalnih dobah in spremembah družinskega zakonika.
Fotografija: Predsednik vlade je pojasnil, da se je zunanja ministrica Tanja Fajon o odpoklicu posvetovala s predsednikom države Borutom Pahorjem, zato zakon o zunanjih zadevah pri odpoklicu veleposlanika, ki je depešo MZZ nepooblaščeno poslal predsedniku SDS Janezu Janši, ni bil kršen. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Predsednik vlade je pojasnil, da se je zunanja ministrica Tanja Fajon o odpoklicu posvetovala s predsednikom države Borutom Pahorjem, zato zakon o zunanjih zadevah pri odpoklicu veleposlanika, ki je depešo MZZ nepooblaščeno poslal predsedniku SDS Janezu Janši, ni bil kršen. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Po treh opozicijskih vprašanjih, dveh od poslancev SDS in enega od poslanca Nove Slovenije, je sledilo še prijaznejše vprašanje vodje poslanske skupine Gibanje Svoboda Boruta Sajovica.

Prejšnji teden je SDS vložila interpelacijo proti zunanji ministrici Tanji Fajon zaradi odpoklica veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja. Poslanec SDS Franc Breznik je predsedniku vlade postavil vprašanje, ali je bil Kajzer žrtev politične trgovine, da odstopla kandidatka za predsednico republike Marta Kos postane veleposlanica v Washingtonu, za nagrado za umik iz predsedniške tekme? »Vaše trditve, da naj bi bil odpoklic povezane z Marto Kos, so laž in nimajo zveze z realnostjo,« je odgovoril Robert Golob.

Predsednik vlade je pojasnil, da se je zunanja ministrica Tanja Fajon o odpoklicu posvetovala s predsednikom države Borutom Pahorjem, zato zakon o zunanjih zadevah pri odpoklicu veleposlanika, ki je depešo MZZ nepooblaščeno poslal predsedniku SDS Janezu Janši, ni bil kršen.

Vsi postopki odpoklicev veleposlanikov v zadnjem desetletju so potekali na enak način, je dodal Golob. Veleposlanik na tako pomembni funkciji bi moral vedeti, da mora na prvo mesto postavljati državo. »Če pa veleposlanik misli, da njegov predstojnik ni zunanja ministrica, ampak da je predstojnik predsednik največje opozicijske stranke, se moti,« je povedal Golob.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je postavila vprašanje glede sprememb družinskega zakonika in vprašanje v zvezi z uvajanjem teorije spola in ideologije LGBTQ+ v šolski sistem. Zanimalo jo je, ali je posvojitev otroka človekova pravica. Golob ji je odgovoril s pomočjo misli papeža Frančiška, ki je izjavil, da je Bog oče vseh svojih otrok, ki jih nikoli ne bo razlikoval.

»Nad ljudsko voljo obstaja institucija, to je ustavno sodišče. Če kdo misli, da lahko ta vlada vpliva na ustavno sodišče, potem se zelo moti. Družinski zakonik ni stvar politične volje, je stvar uveljavitve sodbe ustavnega sodišča, ki nalaga spoštovanje ustavnega reda. Verjamem v pravno državo, spoštoval jo bom tudi, ko bo meni v škodo,« je odgovoril Golob, ki si želi, da bi vsi poslanci spoštovali ustavni red, ker bi bila potem slovenska družba boljša.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je Goloba spraševal glede čakalnih dob v zdravstvu, kako bo vlada uredila dostop do specialističnega pregleda v 30 dneh in kateri koraki so bili narejeni v smeri preverjanja kakovosti zdravstvenih storitev. »Zdravstveni sistem je potreben temeljite prenove, tukaj smo na isti strani. Stvari, ki smo jih izpeljali, so koncentrirane na interventni zakon, kjer smo se zavezali, da mora denar slediti bolniku,« je pojasnil Golob. Skrajšanja čakalnih dob se je vlada že lotila z digitalizacijo in informatizacijo, ki sta bila prvi ukrep, ki je pripeljal do čiščenja čakalnih seznamov.

»Interventni zakon ima obdobje 18 mesecev, na začetku leta 2024 pa načrtujemo temeljito reformo zdravstvenega sistema,« je napovedal Golob, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa ima njegovo stoodstotno podporo. To, da je minister popularen med ljudmi, po njegovem pomeni, da državljani menijo, da je nekdo, ki bo po 30 letih postavil zadeve na svoje mesto v zdravstvu.

Borut Sajovic je predsednika vlade na koncu vprašal, kaj vlada že je in kaj še bo naredila za slovenska podjetja in gospodinjstva na področju preskrbe z energijo, da bodo ljudje to negotovo zimo lahko preživeli, kolikor se le da brezskrbno.

»Začeli smo z regulacijo cen, ker smo želeli s tem zamejiti vpliv dviga cen na inflacijo. S tem želimo odstaviti vpliv rasti cen energentov na inflacijo,« je odgovoril Golob in dodal, da je drugi paket pomoči sestavljen iz pomoči gospodarstvu oziroma družinam. Največji ukrepi pa se pripravljajo za leto 2023, ko naj bi obseg vseh ukrepov znašal pet milijard evrov.

Preberite še:

Komentarji: