Golob sodnikom obljubil srečen konec

Predsednik vlade je funkcionarjem v sodnem sistemu napovedal izplačilo po 600 evrov bruto dodatka do sprejetja reforme.
Fotografija: Sodniki opozarjajo na plačna nesorazmerja v primerjavi s funkcionarji drugih dveh vej oblasti in tudi z javnimi uslužbenci. Foto Leon Vidic/delo
Odpri galerijo
Sodniki opozarjajo na plačna nesorazmerja v primerjavi s funkcionarji drugih dveh vej oblasti in tudi z javnimi uslužbenci. Foto Leon Vidic/delo

»Obljubim vam Happy end (srečen konec),« je številnim udeležencem izrednega občnega zbora Slovenskega sodniškega društva včeraj navrgel premier Robert Golob, preden jim je nanizal namere vlade pri urejanju plačnih nesorazmerij sodnic in sodnikov.

Predsednica društva Vesna Bergant Rakočević je v uvodu dejala, da je bila točka dnevnega reda samo ena: sodniška jeza zaradi plač. Njene upe, da bodo po »današnjem zboru manj jezni«, je Robert Golob (vsaj začasno) uresničil.

»Prvega januarja se vsem plačanim funkcionarjem v sodnem sistemu izplača 600 evrov bruto dodatka,« je povedal in poudaril, da je to zgolj začasni ukrep, s katerim vlada nakazuje tudi svojo resnost v nameri, da po dolgih letih uredi plačne anomalije v sodnem sistemu. Dodatek pa bodo izplačevali, dokler ne bodo sistemsko uredili njihovih plač. To naj bi, kot je bilo slišati, urejali povsem samostojno.

Neodvisnost

Še prej jim je zagotovil, da bodo v letu reform, ki je pred nami, področje sodstva oziroma tudi pravosodja uredili širše. »Pri sodstvu bomo v reformi uredili anomalije pri imenovanju sodnikov oziroma njihovih mandatov, vsekakor pa bomo začeli plačno reformo,« je bil jasen. Steber sodstva, kot je zagotovil, bo po novem samostojen, kar v sodnih vrstah tudi pričakujejo. To po Golobovi oceni vpliva tudi na neodvisnost sodstva. Dejal je tudi, da je, preden je vstopil v politiko, verjel, da je sodstvo res neodvisno, a to, kot pravi, ni, če je od drugih »odvisno pri imenovanjih sodnikov, ni pa tudi materialne neodvisnosti«.

Nezadovoljstvo s plačnimi nesorazmerji, predvsem s tem, da kot nosilci tretje veje oblasti po plačah niso primerljivi s predstavniki zakonodajne in izvršilne veje, je že več let tudi v sodniških vrstah. Pravzaprav se je, kot opozarjajo, v vseh teh letih plačni sistem povsem izrodil. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je predstavil primer nihanja ene od sodniških plač od leta 1995 do danes. Opisal je, da je bila plača leta 1995 dobrih 3000 evrov, potem se je vmes zvišala, tudi na dobre štiri tisočake, zdaj pa da se je znižala na 3200 ter se s tem dejansko vrnila na raven leta 1995.

Desetletje ignorance

Florjančič je še izpostavil, da sodstvo ni bilo slišano desetletje. »Ustrezne plače niso le varuh pred korupcijo, ampak zagotovilo, da sodniki svojo energijo v celoti usmerijo v sodniški poklic, ne pa da so prisiljeni iskati druge vire zaslužka.« Prepričan je, da je čas, da se »sodniške plače odcepijo od funkcionarskih« ter da so urejene povsem avtonomno.

Še preden se je predsednik vlade Robert Golob v večernih urah sestal s številnimi člani sodniškega društva (do zdaj takšne udeležbe še ni bilo), so ga z nezadovoljstvom sodnikov seznanili tudi na sodnem svetu. Kot nam je še pred srečanjem povedal predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat, pričakuje, da bodo predsednika vlade poleg položaja sodnikov lahko opozorili tudi na čimprejšnje nadaljevanje obravnavanja celotnih sprememb sodniške zakonodaje, pa tudi morda na prostorsko problematiko. Tudi to je, kot je znano, že več let velika težava slovenskega sodnega sistema.

Preberite še:

Komentarji: