
Neomejen dostop | že od 14,99€
Vlada je v četrtek sprejela sklep o pismu o nameri za organizacijo začetka kolesarske dirke po Franciji v Sloveniji. Če bo kandidatura uspela, bi Slovenija postala gostiteljica enega največjih in najbolj spremljanih športnih dogodkov na svetu. Podporo pobudi so izrazili tudi slovenski vrhunski kolesarji.
»Zdaj gre zares,« je ob današnji predstavitvi pobude dejal predsednik vlade Robert Golob, ki bo čez teden dni namero sam predal organizatorjem dirke po Franciji. Slovenija bi začetek dirke po Franciji gostila leta 2029.
»Ne gre za preprosto zadevo niti za enostavno odločitev. Gre za nekaj, o čemer sem prepričan, da smo tudi zaradi neizmernih in velikanskih uspehov naših fantov in deklet v kolesarstvu v resnici dolžni storiti. Dolžni kot vlada, dolžni kot narod,« je dejal predsednik vlade.
Kot je dodal, bi s tem jasno pokazali, da ni Slovenija zgolj lepa dežela, ampak tudi samozavestna dežela, ki se upa postaviti ob bok največjim, ne samo v športu, ne samo na tekmovalni stezi, ampak tudi kot organizatorji največjih dogodkov.
Predsednik vlade verjame, da bo ta izziv naletel na zelo plodna tla, ker v Sloveniji imamo izkušnje, hkrati pa verjame, da bo v navdih in ponos vsem, ne le športnikom, da bo priložnost za gospodarstvo in pripomogel k prepoznavnosti Slovenije.
Tadej Pogačar in Primož Roglič sta skupaj s preostalimi kolesarji prepoznavna že zdaj, »kamorkoli pridem, me vsi sprašujejo o Tadeju«, je povedal Golob in dodal, da morda pa vsi ti, ki poznajo kolesarje, še ne poznajo lepot Slovenije. »Po letu 2029 jih bodo in to je razlog, zakaj se podajamo na to pot,« je dejal.
Dirka po Franciji je dogodek, ki presega športne meje in v ospredje postavlja gostiteljico državo, pokrajine, mesta in ljudi, ki to zgodbo soustvarjajo, je ob predstavitvi pobude povedal predsednik Kolesarske zveze Slovenije (KZS) Pavel Marđonović. »Dirka po Franciji je praznik vztrajnosti, ekipnega duha, človeške volje in izjemne promocijske vrednosti, ki je nobena druga športna panoga v poletnem času ne more doseči,« je dodal.
Prvi Slovenec je na dirki po Franciji sodeloval pred 90 leti, prvi pa jo je uspešno končal Primož Čerin pred 40 leti. Primož Roglič je kot prvi Slovenec zmagal etapo, in sicer leta 2017, po tem pa sta etapne zmage dosegla tudi Matej Mohorič in Tadej Pogačar.
»Seveda pa izstopajo prvo in drugo mesto Tadeja in Primoža leta 2020 ter zmagi Tadeja,« je dejal predsednik KZS in dodal, da bo zato tour v Sloveniji tudi poklon klubom, trenerjem, osebju, organizatorjem lokalnih dirk, prostovoljcem, ki verjamejo v ta šport, ter vsem navijačem in kolesarjem.
Direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink se je prav tako strinjal, da je dirka po Franciji več kot športni dogodek. Kot je povedal, je tudi dirka po Sloveniji v zadnjem desetletju naredila izredni preskok. »Če bi nam pred desetimi leti rekli, da bomo imeli prenos v 135 različnih držav, tega ne bi verjeli,« je ponazoril interes za kolesarsko dirko po državi, iz katere prihajajo vrhunski kolesarji. Tako Marđonović kot Fink sta izpostavila predvsem vpliv takšnih dogodkov na mlade kolesarje.
Slovenija je trenutno na lestvici Mednarodne kolesarske zveze na drugem mestu med državami, Pogačar pa neprekinjeno že od septembra 2021 zaseda prvo mesto mednarodne lestvice.
Organizacija dirke po Franciji sicer sodi pod okrilje Amaury Sport Organization, ki je ustvaril stike in odprl vrata za razmišljanje o možnosti izvedbe nekaj začetnih etap v Sloveniji. Po navadi gre za začetne tri etape, v katerih države predstavijo tudi naravne danosti gostiteljice, na kar se opira slovenska vlada.
»Slovenija ponuja vse: slikovito pokrajino, spektakularne vzpone, živahna mesta, bogato kulturno dediščino, vrhunsko infrastrukturo in dolgoletne izkušnje z organizacijo največjih mednarodnih tekmovanj. Ponosni smo na svojo trajnostno naravnanost in sposobnost, da šport povežemo z gospodarstvom, turizmom in družbo,« so pri vladi zapisali v sporočilu za javnost.
Doslej se je Tour 26-krat začel v tujini, prvič leta 1954 v Amsterdamu na Nizozemskem. Tudi v naslednjih dveh letih bo start zunaj Francije. Najprej leta 2026 v Barceloni, leto kasneje pa v Edinburgu v Veliki Britaniji.
Komentarji