Hmeljarje po neurjih in zgodnji toči prizadele še poplave
Tradicionalni dan hmeljarjev, ki bi ga morali v Braslovčah imeti v nedeljo, so poplave, ki so zelo prizadele Savinjsko dolino, odplaknile. Pripravili ga bodo 17. septembra. Hmeljišča je letos prizadela že zgodnja toča, potem neurja, zdaj jih je še zalila voda. Kljub temu na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ne pričakujejo katastrofe, ampak povprečno letino.
Poleg hmeljišč je bil poplavljen tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v Žalcu. Direktor IHPS Bojan Cizej je povedal, da je bil poplavljen diagnostični laboratorij, a so se dobro pripravili: »Tisti petek smo vso drago opremo že prej prestavili in razstavili strežnik. Problem je bilo potem čiščenje, ker smo imeli v inštitutu ogromno mulja.« Poplavilo pa je prostore, v katerih so bivali sezonski delavci iz Romunije, razlaga Cizej: »Tam je bilo zalito popolnoma vse, tudi vsa njihova oblačila, vse je za stran. A so kljub temu vsi ostali pri nas in nam pomagali čistiti.«
Čiščenju so se pridružili še številni prostovoljci in seveda zaposleni. V IHPS so že v soboto in tudi na dan solidarnosti delali normalno, je pojasnil Cizej: »Do zdaj je redno delo bolj ali manj stalo, zato moramo stvari urediti, da ne bo večje škode. Sestaviti moramo diagnostični laboratorij, urediti sadike. Naše delo je zelo vezano na čas in z določenimi postopki ne moremo čakati.«
Zalita hmeljišča
IHPS ima tudi svoje nasade, a še prejšnji konec tedna delavci inštituta niso mogli v hmeljišča. Tla so tako razmočena, da so se stroji ugrezali, poleg tega je v hmeljiščih več kot 20 centimetrov mulja. Cizej je dejal, da to onemogoča varstvo rastlin, skrbi jih predvsem pojav peronospore: »Glavnina Savinjske doline je za to sicer poskrbela ta konec tedna.« O tem, kako na hmelj vpliva to, da so bile rastline še prejšnji teden v vodi, in kakšne so posledice mulja, je Cizej povedal, da so se glede vode pozanimali pri čeških kolegih, ki so imeli pred nekaj leti hude poplave: »Ugotavljajo, da je hmelj lahko do 14 dni v vodi, potem pa koreninam zmanjka kisika. Z muljem pa nimamo izkušenj in vpliva mulja še ne poznamo, kar nas skrbi.«
Hmeljarjem po lanski suši tudi letošnje leto ni bilo naklonjeno. Najprej so se spopadali s točo, neurji, zdaj so jih prizadele še poplave. Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset je dejal, da so morali letos kar trikrat hmelj ponovno dvigovati, ker so ga neurja pometala na tla: »Zdaj ko je hmelj ponovno obešen, se šele vidi, kaj so povzročila zadnja, julijska neurja. Veliko rastlin je polomljenih.« Nato so prišle še katastrofalne poplave. V njegovih hmeljiščih je bila konec prejšnjega tedna še vedno voda: »Zemlja v hmeljiščih je zelo različna. Tam, ker je bolj prodnata, je voda odtekla. Kjer pa je zemlja težja, voda ne more odteči in je tudi ni kam spustiti.«
Hmeljarji na pomoč
Na vprašanje, kakšno letino pričakuje, Oset odgovarja tudi s pregovorom: »Spomladi so bile dolgo nizke temperature, hmelj je počasi rasel, potem je sledilo še vse to. A tako je, če imaš 'firmo' pod milim nebom. Sicer pa pravijo, da moča vzame dva kosa, suša pa en kos kruha.« Direktor IHPS Bojan Cizej pa ne pričakuje najslabše letine: »Ne bo ravno katastrofa. Pričakujemo povprečno letino in to, da bo obiranje primerljivo z letom 2021. Obiranje hmelja se bo začelo okoli 20. avgusta z goldingom.«
Tradicionalni dan hmeljarjev, ki so ga običajno pripravili pred začetkom obiranja, bo zdaj ob koncu. Slovenski hmeljarji okoli 95 odstotkov pridelanega hmelja izvozijo. Čeprav so bili tudi sami prizadeti zaradi vremena, so se odločili pomagati tistim, ki so jo odnesli še slabše, je povedal Oset: »Hmeljarjem sem poslal poziv, naj pomagajo poplavljenim. Nekaterim je odneslo hiše, prizadeta je celotna dolina.«
