Horváth ni odstopil z mesta predsednika narodne skupnosti. Bo ob poslanski mandat?
Narodnostni poslanec Ferenc Horváth tudi po opozorilu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), naj odpravi nezdružljivost obeh funkcij, ni odstopil z mesta predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. KPK bo zahtevala, naj državni zbor ugotovi, da mu je prenehal poslanski mandat.
Odpri galerijo
Poslanec Horvath ni odstopil z mesta predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Z besedami, da zakon, na katerega se sklicuje KPK glede nezdružljivosti funkcij, za poslance ne velja, je Ferenc Horváth napovedal, da se ne bo odpovedal ne funkciji predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti ne poslanski funkciji. Drugih izjav ne daje, tako tudi ni jasno, kaj bo sporočil KPK, ki je včeraj do polnoči od njega terjala odgovor.
Če nezdružljivosti ne bo odpravil, je predsednik KPK Boris Štefanec napovedal, da bo KPK – senat bo najverjetneje o tem odločal prihodnji četrtek – od državnega zbora terjala, da v najkrajšem možnem roku brez postopka sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju Horváthovega mandata. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč narekuje, da poklicni funkcionar, kar so po besedah KPK tudi poslanci, ne sme biti zakoniti zastopnik osebe javnega prava.
KPK sama sicer nima možnosti za ukrepanje, so pa madžarskega narodnostnega poslanca ob drugi obravnavi nezdružljivosti funkcij pozvali, da naj odstopi z ene ali druge. Januarja so ugotovili, da po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije njegovi funkciji nista združljivi, a »nadvlada« zakon o poslancih, ki takšne dvojnosti funkcij, kakršna je Horváthova, ne prepoveduje. Državnemu zboru je KPK naročil, naj uskladi ta zakona »na način, da se v največji možni meri prepreči koncentracija različnih funkcij v eni in isti osebi, saj lahko to pomeni tudi tveganje za korupcijo«.
Poleg funkcije predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti pa je Horváth vse do aprila opravljal tudi funkcijo direktorja podjetja Minta, d. o. o., katerega lastnica je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, in s tem kršil zakon o poslancih, ki govori o nezdružljivosti s pridobitno dejavnostjo. Funkciji bi se moral odpovedati v roku treh mesecev po potrditvi poslanskega mandata. »Kršil je zakon in pričakujem od državnega zbora, da bo po prejemu poziva, ki ga bo sprejel senat KPK, ravnal ustrezno,« je povedal Štefanec in dodal, da si ne zna predstavljati, da bi lahko ignorirali dejstvo, da je Horváth »nelegitimni poslanec«. Že vse od 23. septembra, ko bi se že moral odpovedati direktorski funkciji, se ob njegovih poslanskih glasovih pojavlja vprašanje legitimnosti. »Ni nujno, da so bili njegovi glasovi odločilni, a glasoval je nekdo, ki ne bi smel,« je oster Štefanec, prepričan, da bi poslancu mandat morali prekiniti.
Prejšnji teden je Levica sicer predlagala razširitev dnevnega reda mandatno-volilne komisije s točko, pri kateri bi komisija presodila o razlogih za nezdružljivost funkcij Ferenca Horvátha. Predloga s šestimi glasovi za in desetimi proti – poleg Levice so bili za tudi v SMC, SAB in NSi – niso sprejeli, saj jih je zakonodajno-pravna služba opozorila, da bi se z uvrstitvijo točke na dnevni red seje že začel postopek za prenehanje poslanskega mandata, za kar pa po njihovem mnenju ni pravne podlage.
Če nezdružljivosti ne bo odpravil, je predsednik KPK Boris Štefanec napovedal, da bo KPK – senat bo najverjetneje o tem odločal prihodnji četrtek – od državnega zbora terjala, da v najkrajšem možnem roku brez postopka sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju Horváthovega mandata. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč narekuje, da poklicni funkcionar, kar so po besedah KPK tudi poslanci, ne sme biti zakoniti zastopnik osebe javnega prava.
KPK sama sicer nima možnosti za ukrepanje, so pa madžarskega narodnostnega poslanca ob drugi obravnavi nezdružljivosti funkcij pozvali, da naj odstopi z ene ali druge. Januarja so ugotovili, da po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije njegovi funkciji nista združljivi, a »nadvlada« zakon o poslancih, ki takšne dvojnosti funkcij, kakršna je Horváthova, ne prepoveduje. Državnemu zboru je KPK naročil, naj uskladi ta zakona »na način, da se v največji možni meri prepreči koncentracija različnih funkcij v eni in isti osebi, saj lahko to pomeni tudi tveganje za korupcijo«.
Štefanec: Horváth »nelegitimni poslanec«
Poleg funkcije predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti pa je Horváth vse do aprila opravljal tudi funkcijo direktorja podjetja Minta, d. o. o., katerega lastnica je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, in s tem kršil zakon o poslancih, ki govori o nezdružljivosti s pridobitno dejavnostjo. Funkciji bi se moral odpovedati v roku treh mesecev po potrditvi poslanskega mandata. »Kršil je zakon in pričakujem od državnega zbora, da bo po prejemu poziva, ki ga bo sprejel senat KPK, ravnal ustrezno,« je povedal Štefanec in dodal, da si ne zna predstavljati, da bi lahko ignorirali dejstvo, da je Horváth »nelegitimni poslanec«. Že vse od 23. septembra, ko bi se že moral odpovedati direktorski funkciji, se ob njegovih poslanskih glasovih pojavlja vprašanje legitimnosti. »Ni nujno, da so bili njegovi glasovi odločilni, a glasoval je nekdo, ki ne bi smel,« je oster Štefanec, prepričan, da bi poslancu mandat morali prekiniti.
Prejšnji teden je Levica sicer predlagala razširitev dnevnega reda mandatno-volilne komisije s točko, pri kateri bi komisija presodila o razlogih za nezdružljivost funkcij Ferenca Horvátha. Predloga s šestimi glasovi za in desetimi proti – poleg Levice so bili za tudi v SMC, SAB in NSi – niso sprejeli, saj jih je zakonodajno-pravna služba opozorila, da bi se z uvrstitvijo točke na dnevni red seje že začel postopek za prenehanje poslanskega mandata, za kar pa po njihovem mnenju ni pravne podlage.
