Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Hrvaški delavci spet na delu v Sloveniji

Prehajanje delovnih migrantov spet nemoteno.
Podjetja v Beli krajini oziroma v občini Metlika zaposlujejo od 10 do 60 odstotkov dnevnih migrantov različnih poklicev. FOTO: Jure Eržen
Podjetja v Beli krajini oziroma v občini Metlika zaposlujejo od 10 do 60 odstotkov dnevnih migrantov različnih poklicev. FOTO: Jure Eržen
22. 4. 2020 | 10:30
22. 4. 2020 | 11:11
4:04
Metlika – V ponedeljek so se v podjetja v Beli krajini in na Dolenjskem vrnili delavci iz Hrvaške, ki več kot mesec dni niso mogli na delo zaradi epidemije covida-19 oziroma zahteve njihove države, da gredo po vrnitvi v domovino v 14-dnevno karanteno. V podjetjih so s sprostitvijo ukrepov hrvaške države zadovoljni, a hkrati opozarjajo, da je zaradi več drugih neznank nemogoče napovedati, kako bodo letos končali poslovno leto.

»Z veseljem smo dočakali blažje ukrepe, to je korak v pravo smer,« pravi metliški župan Darko Zevnik o sporočilu hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, da so – seveda ob vrsti ukrepov, kot je samoizolacija – dovoljene dnevne delovne migracije. Po podatkih izpred meseca dni, ko je Hrvaška zaprla meje, je bilo na Dolenjskem in v Beli krajini 633 zaposlenih in 17 samozaposlenih iz Hrvaške: 292 v Metliki, 140 v Črnomlju, 174 v Novem mestu in 27 v Trebnjem. »Podatki so se spremenili, ker so v nekaterih podjetjih odpuščali, vendar bo trajalo, da bodo podatki zbrani,« pravi Darko Zevnik.
 

Največ težav v Beli krajini


V Novem mestu večjih težav zaradi dnevnih migracij niso imeli, ker je večina delavcev iz Hrvaške zaposlena v Revozu, kjer so proizvodnjo najprej zaustavili za 14 dni, po zadnjih napovedih pa bodo delo v eni od izmen začeli v torek, 28. aprila. Še največ težav so imela podjetja v Beli krajini oziroma v občini Metlika, kjer po podatkih Gospodarske zbornice (GZ) Dolenjske in Bele krajine po podjetjih zaposlujejo od 10 do 60 odstotkov dnevnih migrantov različnih poklicev. »Čez noč je bilo treba poslovne procese reorganizirati. V posameznih primerih, ko to preprosto ni bilo mogoče, je sledilo začasno zaprtje ali delo v precej zmanjšanem obsegu,« pravi Tomaž Kordiš, direktor GZ Dolenjske in Bele krajine.

»Normalen pretok delavcev iz Hrvaške je za nas pozitivna novica, saj smo bili v šivalnici brez 65 odstotkov šivilj,« pravi Igor Banovec, direktor Kometa. Za mesec in pol imajo naročil za dodelavne posle, opazno je tudi povečanje zanimanja za blagovno znamko. Po drugi strani pa se v podjetju, kjer so pomemben artikel kopalke, zavedajo, da kopalne sezone letos ne bo: »Vprašanje je, kako bo čez dva meseca, ko bomo sedanja naročila izpolnili: neznank je veliko.«

Podobno pravi Maja Čibej, direktorica metliške Beti, v kateri je 166 zaposlenih. Od ponedeljka delajo v polni zasedbi, saj se je tudi 51 dnevnih migrantov iz Hrvaške vrnilo na delo: »Okrepili smo nekatere proizvodne faze, kjer smo imeli največji izpad. Lažje in hitreje pripravljamo naročila, ki jih imamo za ZDA, Rusijo, Belorusijo, tudi Nemčijo in Italijo.« Aprila so na rezultate na vseh njihovih trgih poleg covida-19 vplivali tudi prazniki, ni pa zagotovil, kako bo v prihodnje. »Vsi si izmenjujemo informacije – z dobavitelj, kupci, drugimi podjetji –, vendar ves svet živi v negotovosti, kaj bo,« pravi Maja Čibej.



Opozarjajo tudi na nejasnosti v interventnem zakonu, ki so povezane z izplačili plač ter nadomestili za zmanjšanje števila naročil oziroma proizvodnje. Maja Čibej opozarja, da bo država morala v drugem sklopu interventnega zakona pozornost nameniti izvoznikom, ki bodo posledice epidemije čutili z zamikom: »Izvozniki, ki imamo razpršeno prodajo, ne zaznavamo hitrega upada naročil, ta bo opazen šele čez čas.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine