Hrvati v boj za zaslužek prepozno, zdaj pa imajo prazne sobe

Slovenski turisti na Hrvaškem se še vedno drenjajo na mejnih prehodih in cestah, a vendar opažajo, da lažje pridejo do idiličnega mesta na plaži ali do priveza za barko. In potem so tukaj še drugi slovenski turisti, ki vse več rojakov srečujejo v Turčiji, Egiptu in v Tuniziji, ponovno pa se dviguje slovenski obisk v Grčiji in Španiji.

Za pravo statično primerjavo je še prezgodaj, saj smo šele sredi julija, vendar ljudski občutek z vseh strani nakazuje, da je letos na Hrvaškem manj slovenskih turistov. Eden od Slovencev, ki je ravno prišel iz Makarske, je takoj potrdil, da je letos precej lažje dobil mesto na plaži kot lani, spet drugi, ki trenutno jadra po dalmatinskih otokih, pa zatrjuje, kako dobijo privez v vsakem pristanišču, še lani pa je bila prava bitka za vsako prosto mesto.



O domnevni krizi poročajo tudi hrvaški turistični delavci; manj Britancev naj bi tako prišlo na glasbene festivale, prazni so mnogi apartmaji, pritožujejo se tudi gostinci. Številke za prvo polovico leta kažejo, da je bilo na Hrvaškem v prvi polovici leta celo za dobrih šest odstotkov (6,39 odstotka) več turistov kot lani, a če upoštevamo le mesec maj, je zabeležen padec 4,5 odstotka.

Na ljudska opažanja in pritoževanje se je odzval hrvaški minister za turizem Gari Cappelli. Na seji vlade je miril strasti, da ni nobenega preplaha zaradi morebitne »julijske luknje«, saj je treba počakati na rezultate celotne turistične sezone. Hkrati je opozoril, da je na Hrvaškem preprosto preveč zasebne ponudbe; samo v zadnjih treh letih na Hrvaškem ponujajo 127 tisoč novih postelj.



Mnogi domačini so namreč v preteklih letih opazili, kako je turistov vse več, toda odzvali so se prepozno, ko je trend rasti že usahnil. V želji za zaslužkom so za turistično oddajanje predelali lastna stanovanja, sami pa se za poletne mesece preselijo k sorodnikom in prijateljem, nekateri celo v klet ali na teraso. Preplah na Hrvaškem je razumljiv. Vsaka sprememba močno vpliva na celotno gospodarstvo, saj turizem v hrvaškem bruto družbenem proizvodu predstavlja skoraj dvajsetodstotni delež, kar je največ med vsemi evropskimi državami

Hrvaška se bo prilagajala

Pri povpraševanju med slovenskimi ponudniki je turistična agencija Relax potrdila, da ponuja nastanitve v hotelih in apartmajskih naseljih po celotni hrvaški obali. Lani so nastanitve zapolnili s 110.000 slovenskimi turisti, glede na letošnje rezervacije pa bo sezona bržkone za pet odstotkov boljša. »Torej o upadu obiska ne moremo govoriti, več težav pa imajo verjetno lastniki zasebnih nastanitev,« pravi direktor Relaxove enote Jadran Jože Režonja.



Ne glede na letošnje rezultate hrvaškega turizma predvideva, da se dolgoročno trendi slovenskih turistov pri letovanju na obali sosedov ne bodo spreminjali: »Hrvaška se bo zagotovo prilagajala ponudbi preostalega Mediterana.«

Za organizirano počitnikovanje to bržkone pomeni več all inclusive dopustov, ki jih s pridom ponujajo Turki. »Turčija je trenutno hit, saj se za dobro ceno najdejo dobri hoteli. Tako je bilo že lani zaradi padca lire, letos pa so se cene povečale od tri do pet odstotkov,« je navedel. Zgolj Relax z ljubljanskega letališča v Turčijo ponuja tri lete na teden. Dovolj povpraševanja je tudi za Črno goro, povečuje se zanimanje za Egipt, obisk Tunizije je stabilen.

Na jug in na sever

Sprememb trenda obiska na Hrvaškem ne opažajo niti v turistični agenciji Palma, a se na drugi strani povečuje obisk predvsem Turčije in Grčije. »Turčija je med Slovenci že vrsto let priljubljena, saj ponuja vse, kar si lahko zaželiš za popoln dopust. Predvsem je to dežela, kjer je doma all inclusive in kjer se gost dejansko počuti kot kralj,« nam je pojasnila Nena Kraševec Mišič iz marketinga Palme. Slovenci se predvsem osredotočajo na južni del države. »Obenem je to tudi dežela dobrih nakupov, cene so ugodne, Turki pa so najboljši trgovci na svetu.«

Med mediteranskimi destinacijami letos prednjači Grčija, poudarjajo v Palmi, ki iz Ljubljane z letalskimi prevozniki neposredno doseže 11 grških otokov, celotna ponudba pa jih zajema 24. »Grška gostoljubnost ni zaigrana in Slovenci to znamo ceniti. Všeč nam je, da smo toplo sprejeti. Zagotovo je to eden izmed razlogov, da se tako radi vračamo na grške otoke,« pravi.

Toda ob naštetem se slovenski turisti ne omejujejo. Priljubljene sredozemske destinacije so še Španija, Ciper in Egipt. V nenehnem vzponu so tudi kombinacije počitnic in ogledov, navaja agencija. V poletnem času so priljubljene Skandinavija, Rusija, Baltik, Škotska, Irska in Islandija.



Izkušnja agencije Kompas je na las podobna, saj hrvaško turistično destinacijo tudi letos dobro prodajajo. »Ne glede na to, da prihajajo poročila o manjši zasedenosti, zmanjšanja števila rezervacij ne beležimo.« Med prvimi izbirami sta letos tudi Turčija in Grčija. »Turčija je prepoznavna kot družinska destinacija z all inclusive ponudbo in cenovno dostopna. Grčija z otoki pa je destinacija, za katero ugotavljamo, da jo izberejo predvsem tisti, ki jo izberejo vsako leto znova, pa seveda tudi tisti, ki se tja odpravijo prvič.« Z umiritvijo razmer se počasi vse več ljudi odloča za aranžmaje v nemirnih severnoafriških državah, povpraševanje in rezervacije za Egipt pa so v porastu.

Zaradi Slovencev rasti ne more biti

Nobenega preplaha ne delajo niti na Hrvaški turistični skupnosti (HTS) v Sloveniji. »Glede na to, da ima Slovenija nekaj čez dva milijona prebivalcev, ne moremo pričakovati velike rasti prenočitev in prihodov,« je rekla predsednica HTS Slovenija Metka Bradetić. »Visoke rasti niti nismo pričakovali in smo z letošnjimi rezultati zadovoljni. Eden izmed naših glavnih ciljev ostaja podaljšanje sezone oziroma poudarek na pred- in posezoni.«

Tudi slovenska konzularna služba na Hrvaškem ne opaža nobenih posebnosti. »V juniju in do 15. julija letos je bilo število Slovencev, ki so jim odvzeli prostost, in število prometnih nesreč z udeležbo Slovencev enako kot v enakem obdobju lani,« je povedal Andrej Šter iz zunanjega ministrstva. »Število Slovencev, ki so na Hrvaškem umrli, pa je celo malce višje kot lani.«

Kaj pa etični vidik?

Še naprej na Hrvaškem prednjačijo nemški turisti, sledijo domači (hrvaški) gostje, Avstrijci in Slovenci. Toda kdor med njimi je dopustoval v drugih državah, opaža razlike v gostinski ponudbi. Tako je porcija hobotnice na žaru na Hrvaškem celo v gostilni srednjega razreda ovrednotena več kot dvajset evrov, medtem ko v Španiji le redko preseže petnajst evrov, pa zraven ponujajo prav tako lep pogled na galicijske, andaluzijske, katalonske ali baskovske plaže.

In resda je v Turčiji, Egiptu in v Tuniziji še mnogo ceneje, a tudi po zaslugi slabo plačane delovne sile, največkrat iz revnejših sosednjih držav. Prav zato bi lahko poleg cen pri izbiri počitnic slovenski turisti upoštevali tudi etični vidik.