Jubilej kot magično oživljanje preteklosti
SNG Maribor Slovesna akademija ob 800-letnici samostojnosti srbske pravoslavne cerkve
Odpri galerijo
800.let Srbske pravoslavne cerkve Foto Arhiv
»Spominjanje ob jubileju ne predstavlja intelektualne reminiscence ali nizanja informacij, temveč magičen način oživljanja preteklosti ter njegovo umeščanje v sedanjost in prihodnost«. Tako je akademijo ob 800-letnici samostojnosti Srbske pravoslavne cerkve, ki je sinoči potekala v veliki dvorani SNG Maribor, označil zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije Perić.
Akademija, katere so se med drugimi udeležili predstavniki slovenske katoliške in evangeličanske cerkve ter islamske skupnosti v Sloveniji, med politiki pa slovenski minister za zunanje zadeve Miro Cerar in minister Republike Srpske za znanost, razvoj, visoko šolstvo in informacijsko družbo Srđan Rajčević, je bil namenjen predvsem predstavitvi zgodovinskega razvoja srbske pravoslavne cerkve in Srbije ter njenih vezi s Slovenijo od 1219 do danes. Avtokefalnost srbske cerkve je bila po besedah metropolita Porfirija pomemben verski, pa tudi narodni in družbeni mejnik, ki je temeljno pripomogel pri njeni živi in aktivni vlogi v družbi, na kar je opozarjal že prvi srbski nadškof Sveti Sava.
Prireditev je bila povsečena tudi 600-letnici rojstva srbske princese Katarine Kantakuzine Branković, ki predstavlja tudi prvo in zelo pomembno povezavo med srbskim in slovenskim narodom. Po poroki z Ulrikom II. Celjskim leta 1434 je postala celjska grofica Katarina, z njo je v Slovenijo prišlo tudi okoli dvesto srbskih družin. Po smrti vseh treh njunih otrok Jurija, Hermana in Elizabete ter tudi samega Ulrika II., ki je bil v ubit v Beogradu v zaroti ogrske vojaške posadke pod poveljstvom Mihaela Silagjija, je kot celjska grofica vladala do leta 1458, ko se je zaradi dedne pogodbe Celjskih grofov s Habsburžani morala umakniti.
Anna Wambrechtsamer je v knjigi Danes grofje Celjski in nikdar več takole opisala prihod Katarine Kantakuzine Branković leta 1434 v Celje: »...Lahkotno in smelo se je pripodilo zagorelo srbsko spremstvo v živahno pisani jahalni opravi. Zraven mladega grofa se je zibala na bistrem rjavcu, visokorasla kakor mladi grof, cvetoča v moči in mladosti, Katarina Brankovićeva, ki je bila izbrana za mater kraljevske hiše, namenjen novemu kraljestvu, katerega temelje je v svojem dolgem življenju položil stari grof Herman, neizprosen celo do rodne svoje krvi. Lepa žena s svojo bujno mladostjo in polno življenjsko silo je našim tržanom in ljudstvu zelo ugajala. Glasno vzklikanje je sprejelo par pri vratih, zraven so se oglasili slavnostni zvonovi in z ovenčanega Spodnjega gradu so vihrali modro-rumeni prapori in nešteto zastavic...«
Program, v katerem so nastopili igralci Vojin Četković, Milada Kalezić in Anastasija-Vesna Ilić, operna pevka Sabine Cvilak, baletniki beograjskega Narodnega gledališča, Srbski bizantinski zbor Mojsije Petrović in Komorni zbor Hugo Wolf, je opomnil tudi na pol tisočletja obstoja srbske narodne skupnosti v Beli krajini in na uničenje srbskih pravoslavnih cerkva v Celju in Mariboru ter izgon tisočev Slovencev v Srbijo med drugo svetovno vojno in tudi na obuditev tega dogodka v povojnem času s tradicionalnim vlakom bratstva in enotnosti. Na odru sicer povsem polne velike dvorane je nastopil tudi kar 200-članski pevski zbor otrok, ki so zapeli skladbo Med iskrenimi ljudmi Dušana Velkaverha in Mojmirja Sepeta.
Organizator dogodka, duhovnik Milan Jovanović, je poudaril, da so želeli z akademijo slovenske državljane seznaniti z zgodovino srbske Cerkve v Sloveniji in na ta način pripomoči k boljšemu razumevanju le-te. Upajo tudi, da je lahko tovrsten projekt dodatna spodbuda k medsebojnemu zbliževanju dveh bratskih narodov, slovenskega in srbskega. Posnetek akademije si lahko ogledate danes zvečer na 1. programu RTV Slovenija.
Akademija, katere so se med drugimi udeležili predstavniki slovenske katoliške in evangeličanske cerkve ter islamske skupnosti v Sloveniji, med politiki pa slovenski minister za zunanje zadeve Miro Cerar in minister Republike Srpske za znanost, razvoj, visoko šolstvo in informacijsko družbo Srđan Rajčević, je bil namenjen predvsem predstavitvi zgodovinskega razvoja srbske pravoslavne cerkve in Srbije ter njenih vezi s Slovenijo od 1219 do danes. Avtokefalnost srbske cerkve je bila po besedah metropolita Porfirija pomemben verski, pa tudi narodni in družbeni mejnik, ki je temeljno pripomogel pri njeni živi in aktivni vlogi v družbi, na kar je opozarjal že prvi srbski nadškof Sveti Sava.
Prireditev je bila povsečena tudi 600-letnici rojstva srbske princese Katarine Kantakuzine Branković, ki predstavlja tudi prvo in zelo pomembno povezavo med srbskim in slovenskim narodom. Po poroki z Ulrikom II. Celjskim leta 1434 je postala celjska grofica Katarina, z njo je v Slovenijo prišlo tudi okoli dvesto srbskih družin. Po smrti vseh treh njunih otrok Jurija, Hermana in Elizabete ter tudi samega Ulrika II., ki je bil v ubit v Beogradu v zaroti ogrske vojaške posadke pod poveljstvom Mihaela Silagjija, je kot celjska grofica vladala do leta 1458, ko se je zaradi dedne pogodbe Celjskih grofov s Habsburžani morala umakniti.
Anna Wambrechtsamer je v knjigi Danes grofje Celjski in nikdar več takole opisala prihod Katarine Kantakuzine Branković leta 1434 v Celje: »...Lahkotno in smelo se je pripodilo zagorelo srbsko spremstvo v živahno pisani jahalni opravi. Zraven mladega grofa se je zibala na bistrem rjavcu, visokorasla kakor mladi grof, cvetoča v moči in mladosti, Katarina Brankovićeva, ki je bila izbrana za mater kraljevske hiše, namenjen novemu kraljestvu, katerega temelje je v svojem dolgem življenju položil stari grof Herman, neizprosen celo do rodne svoje krvi. Lepa žena s svojo bujno mladostjo in polno življenjsko silo je našim tržanom in ljudstvu zelo ugajala. Glasno vzklikanje je sprejelo par pri vratih, zraven so se oglasili slavnostni zvonovi in z ovenčanega Spodnjega gradu so vihrali modro-rumeni prapori in nešteto zastavic...«
Program, v katerem so nastopili igralci Vojin Četković, Milada Kalezić in Anastasija-Vesna Ilić, operna pevka Sabine Cvilak, baletniki beograjskega Narodnega gledališča, Srbski bizantinski zbor Mojsije Petrović in Komorni zbor Hugo Wolf, je opomnil tudi na pol tisočletja obstoja srbske narodne skupnosti v Beli krajini in na uničenje srbskih pravoslavnih cerkva v Celju in Mariboru ter izgon tisočev Slovencev v Srbijo med drugo svetovno vojno in tudi na obuditev tega dogodka v povojnem času s tradicionalnim vlakom bratstva in enotnosti. Na odru sicer povsem polne velike dvorane je nastopil tudi kar 200-članski pevski zbor otrok, ki so zapeli skladbo Med iskrenimi ljudmi Dušana Velkaverha in Mojmirja Sepeta.
Organizator dogodka, duhovnik Milan Jovanović, je poudaril, da so želeli z akademijo slovenske državljane seznaniti z zgodovino srbske Cerkve v Sloveniji in na ta način pripomoči k boljšemu razumevanju le-te. Upajo tudi, da je lahko tovrsten projekt dodatna spodbuda k medsebojnemu zbliževanju dveh bratskih narodov, slovenskega in srbskega. Posnetek akademije si lahko ogledate danes zvečer na 1. programu RTV Slovenija.
