Jutri bomo dobili nazaj spomladi ukradeno uro
Zimski čas: Obravnava predloga direktive o opustitvi premikanja ure miruje – Strokovnjaki so opozorili na negativne učinke na telo
Odpri galerijo
Ob 3. uri bomo premaknili kazalce za eno uro nazaj. Foto Jože Suhadolnik
Jutri bomo s poletnega prešli na zimski čas. Ob 3. uri bomo premaknili kazalce za eno uro nazaj. Čeprav smo se lani jeseni veselili, da bomo premik ure kmalu opustili, se je evropski projekt ustavil. Tako se pred letom 2021 verjetno ne bo zgodilo nič.
»Trenutno institucije EU obravnavajo predlog direktive o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas in razveljavitev direktive 2000/84/ES v mirovanju. Več držav je namreč zahtevalo, naj evropska komisija pripravi ustrezno oceno učinka, ki je manjkala. Do imenovanja nove komisije ne pričakujemo aktivnosti, nato bomo videli, kakšne bodo nadaljnje usmeritve v zvezi s tem dosjejem. Glede na to tudi finsko predsedstvo svetu EU ne načrtuje nadaljnjih aktivnosti,« je povedal tiskovni predstavnik ministrstva za infrastrukturo Boštjan Lajovic.
Prav tako še ni jasno, kateri čas bo obveljal – poletni ali zimski, na katerega prehajamo zdaj. Vprašanje izbire stalnega časa namreč ni v pristojnosti EU, ampak držav članic. Lajovic je pojasnil, da Slovenija še ni sprejela nobene odločitve. »Po zakonu o računanju časa v Republiki Sloveniji velja čas, ki ustreza univerzalnemu koordiniranemu času, povečanemu za eno uro (srednjeevropski pasovni čas). Posledica odprave premikanja ure bi bila, da bi ta čas ohranili vse leto. Nič pa Sloveniji ne preprečuje spremembe stalnega časa. Za tako odločitev bi potrebovala ustrezna posvetovanja tako znotraj države kot s sosednjimi državami oziroma širšo regijo.«
Da bi bil čas čim bolj usklajen, se je Slovenija posvetovala s sosednjimi državami in Nemčijo, je dodal tiskovni predstavnik ministrstva za infrastrukturo. »Iz prejetih odgovorov izhaja, da se še nobena ni odločila, kaj bo storila s stalnim časom. Vse so poudarile, da je to zadeva, o kateri bi potrebovali širša posvetovanja in zagotavljanje usklajenosti med državami.«
Prvi so kazalce na urah prestavili Nemci in Avstrijci, in to že leta 1916. Dve leti pozneje so sledili v ZDA. V Sloveniji smo prvič uvedli poletni čas leta 1983. Ta čas je Evropska unija poenotila leta 1996.
Dodatna ura spanja nam bo jutri gotovo prijala. Precej slabše jo odnesemo spomladi, ko ena ura »zmanjka«. Ravno negativni učinki na človeško telo so glavni argument, da bi premikanje ure enkrat za vselej odpravili. Če je sprememba nekoč blagodejno vplivala na gospodarstvo, so v času moderne družbe, skoraj ves čas priklopljene na raznovrstne naprave, energetski prihranki zanemarljivi. Strokovnjaki opažajo, da se nekateri precej stresno odzovejo na spremembo ure na poletni čas. Več je prometnih nesreč in srčnih infarktov.
Zelo pomembna je jutranja svetloba, saj ta zavre izločanje melatonina. Če smo zjutraj v temnem okolju, se ta hormon sprošča naprej.
Melatonin človeško telo proizvaja v predelu žleze češarike v možganih. Perioda nihanja koncentracije tega hormona je dokaj stalna in univerzalna ter nam pomaga, da smo zvečer zaspani, zjutraj pa naj bi zaspanost minila. Kljub temu se ljudje razlikujemo po tem, kdaj smo zaspani in kdaj najbolj budni. Raziskave so pokazale, da se približno 40 odstotkov ljudi raje zbuja zgodaj in so zvečer prej zaspani, 30 odstotkov pa jih raje gre spat pozno in zjutraj dlje spijo, drugi so nekje vmes.
Poleg melatonina ima pomembno vlogo tudi koncentracija adenozina. Ta se počasi veča, ko smo budni. Dlje ko smo nepretrgano budni, več bo adenozina v možganih, in ko ga je dovolj, smo utrujeni in zaspani. Med spanjem se spet »resetira«. A lahko ga preslepimo s kavo, saj se kofein veže na iste receptorje kot adenozin. Tako prepričamo možgane, da je njegova koncentracija nizka, čeprav vseskozi narašča. Ko encimi ustrezno razgradijo kofein, nas utrujenost udari bistveno močneje. Koncentracija kofeina je v možganih največja približno pol ure po zaužitju, njegova razpolovna doba pa je od pet do sedem ur, čeprav nekateri hitreje »prebavijo« črno omamo.
Za dober spanec je zelo pomembna spalna higiena. Pomembno je, da se čim bolj usklajeno držimo urnika, kdaj gremo spat in kdaj vstanemo, kavi in alkoholu se je v večernih urah najbolje izogniti, prav tako telovadbi. Priredimo si miren in sproščujoč večer, denimo s kopeljo, ki v čedalje bolj hladnih večerih dobro dene.––
»Trenutno institucije EU obravnavajo predlog direktive o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas in razveljavitev direktive 2000/84/ES v mirovanju. Več držav je namreč zahtevalo, naj evropska komisija pripravi ustrezno oceno učinka, ki je manjkala. Do imenovanja nove komisije ne pričakujemo aktivnosti, nato bomo videli, kakšne bodo nadaljnje usmeritve v zvezi s tem dosjejem. Glede na to tudi finsko predsedstvo svetu EU ne načrtuje nadaljnjih aktivnosti,« je povedal tiskovni predstavnik ministrstva za infrastrukturo Boštjan Lajovic.
Prav tako še ni jasno, kateri čas bo obveljal – poletni ali zimski, na katerega prehajamo zdaj. Vprašanje izbire stalnega časa namreč ni v pristojnosti EU, ampak držav članic. Lajovic je pojasnil, da Slovenija še ni sprejela nobene odločitve. »Po zakonu o računanju časa v Republiki Sloveniji velja čas, ki ustreza univerzalnemu koordiniranemu času, povečanemu za eno uro (srednjeevropski pasovni čas). Posledica odprave premikanja ure bi bila, da bi ta čas ohranili vse leto. Nič pa Sloveniji ne preprečuje spremembe stalnega časa. Za tako odločitev bi potrebovala ustrezna posvetovanja tako znotraj države kot s sosednjimi državami oziroma širšo regijo.«
Da bi bil čas čim bolj usklajen, se je Slovenija posvetovala s sosednjimi državami in Nemčijo, je dodal tiskovni predstavnik ministrstva za infrastrukturo. »Iz prejetih odgovorov izhaja, da se še nobena ni odločila, kaj bo storila s stalnim časom. Vse so poudarile, da je to zadeva, o kateri bi potrebovali širša posvetovanja in zagotavljanje usklajenosti med državami.«
Prvi so prestavili kazalce na urah Nemci in Avstrijci, in to že leta 1916. Foto Jure Eržen
Prvi so kazalce na urah prestavili Nemci in Avstrijci, in to že leta 1916. Dve leti pozneje so sledili v ZDA. V Sloveniji smo prvič uvedli poletni čas leta 1983. Ta čas je Evropska unija poenotila leta 1996.
Negativen vpliv na spanje
Dodatna ura spanja nam bo jutri gotovo prijala. Precej slabše jo odnesemo spomladi, ko ena ura »zmanjka«. Ravno negativni učinki na človeško telo so glavni argument, da bi premikanje ure enkrat za vselej odpravili. Če je sprememba nekoč blagodejno vplivala na gospodarstvo, so v času moderne družbe, skoraj ves čas priklopljene na raznovrstne naprave, energetski prihranki zanemarljivi. Strokovnjaki opažajo, da se nekateri precej stresno odzovejo na spremembo ure na poletni čas. Več je prometnih nesreč in srčnih infarktov.
Zelo pomembna je jutranja svetloba, saj ta zavre izločanje melatonina. Če smo zjutraj v temnem okolju, se ta hormon sprošča naprej.
Melatonin človeško telo proizvaja v predelu žleze češarike v možganih. Perioda nihanja koncentracije tega hormona je dokaj stalna in univerzalna ter nam pomaga, da smo zvečer zaspani, zjutraj pa naj bi zaspanost minila. Kljub temu se ljudje razlikujemo po tem, kdaj smo zaspani in kdaj najbolj budni. Raziskave so pokazale, da se približno 40 odstotkov ljudi raje zbuja zgodaj in so zvečer prej zaspani, 30 odstotkov pa jih raje gre spat pozno in zjutraj dlje spijo, drugi so nekje vmes.
Raziskave so pokazale, da se približno 40 odstotkov ljudi raje zbuja bolj zgodaj in so zvečer prej zaspani, 30 odstotkov jih gre raje spat pozno in zjutraj dlje spijo, drugi so nekje vmes. Foto Blaž Samec
Poleg melatonina ima pomembno vlogo tudi koncentracija adenozina. Ta se počasi veča, ko smo budni. Dlje ko smo nepretrgano budni, več bo adenozina v možganih, in ko ga je dovolj, smo utrujeni in zaspani. Med spanjem se spet »resetira«. A lahko ga preslepimo s kavo, saj se kofein veže na iste receptorje kot adenozin. Tako prepričamo možgane, da je njegova koncentracija nizka, čeprav vseskozi narašča. Ko encimi ustrezno razgradijo kofein, nas utrujenost udari bistveno močneje. Koncentracija kofeina je v možganih največja približno pol ure po zaužitju, njegova razpolovna doba pa je od pet do sedem ur, čeprav nekateri hitreje »prebavijo« črno omamo.
Za dober spanec je zelo pomembna spalna higiena. Pomembno je, da se čim bolj usklajeno držimo urnika, kdaj gremo spat in kdaj vstanemo, kavi in alkoholu se je v večernih urah najbolje izogniti, prav tako telovadbi. Priredimo si miren in sproščujoč večer, denimo s kopeljo, ki v čedalje bolj hladnih večerih dobro dene.
