Glagolnik
kadrovanje je po podatkih iz jezikovnega korpusa Gigafida v rabi nekajkrat pogostejši od glagola
kadrovati, iz katerega izhaja. V Slovenskem etimološkem slovarju na Franu lahko preberemo, da izraz
kader izhaja iz metafore okvira, soroden pa je z besedo
kvadrat.
Kadrovanje lahko povežemo z enim od pomenov glagola
nastaviti – s pomenom
zaposliti, ki je v slovarju SSKJ2 na istem portalu opremljen s kvalifikatorjem
pogovorno in ponazorjen z zgledom »nastaviti novega profesorja matematike«. Ob zgledu se lahko namuznemo, ker nastavljanje dandanes bolj povezujemo z neustreznim, politično motiviranim kadrovanjem, kar bo gradivska analiza za novi razlagalni slovar eSSKJ, ki na Franu rase od leta 2016, gotovo potrdila. Zato zlobno pokomentirajmo, da je kadrovanje pač vedno povezano z računico – s pošteno ali ne. Lahko presega zakonske okvire ali pa ostaja v njih, vendar hkrati sili čez okvire dobrega okusa.
Politično kadrovanje je zelo pogosta, do določene mere ustaljena zveza. Ne gre za kadrovanje v politiki, temveč za kadrovanje iz političnih vzgibov, zaradi političnih koristi. Pogled v jezikovni korpus odkrije, da se pridevnik
političen v vlogi levega prilastka glagolnika
kadrovanje pojavlja veliko pogosteje kot vsi preostali pridevniki (npr.
nepolitičen,
strokoven ali pa
strankarski) skupaj. Zanimiva je zveza
igralsko kadrovanje, ki pa se ne nanaša na kadrovanje s filmskimi ali gledališkimi igralci, temveč na kadrovanje v okviru športnih moštev.
—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Matej Meterc.
Komentarji