Kaj lahko naredim, da mi bo lažje
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so se odzvali na ugotovitev o porastu duševnih stisk pri otrocih in mladostnikih z dodatnimi aktivnostmi za krepitev duševnega zdravja. Med drugim so ponatisnili priročnik za devetošolce z naslovom Kaj lahko naredim, da mi bo lažje. Tudi tako bomo v Sloveniji obeležili jutrišnji svetovni dan duševnega zdravja. Sicer pa je slovenska vlada letošnje celotno leto razglasila za leto duševnega zdravja.
Priročnik nudi povezavo na 300 ustreznih strokovnih člankov in videoposnetkov, do katerih vodijo bralca QR-kode. Tokratni, tretji ponatis priročnika ima naklado 32.000 izvodov, dostopen je tudi v spletni obliki. Nekateri devetošolci so ga že prejeli, drugi ga bodo v teh dneh.
Program To sem jaz
Priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje je nastal v okviru programa To sem jaz, ki neprekinjeno poteka že 23 let v Celju. Osnovni cilj programa je podpora otrokom in mladostnikom pri razvoju in krepitvi socialnih in čustvenih veščin ter realne samopodobe, ki so ključne za njihovo vsakodnevno delovanje ter spoprijemanje z izzivi odraščanja, je povedala na tiskovni konferenci Nuša Konec Jurišič z NIJZ. Program je bil prepoznan pri Svetovni zdravstveni organizaciji kot primer dobre prakse, vključen je v bazo evropske komisije preventivnih programov za mlade, zdaj pa je v oceni pri skupini za evalvacijo preventivnih programov v okviru OECD.
Vse našteto se dogaja v okviru resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. To je prvi strateški dokument z dolgoročnim načrtom za področje duševnega zdravja v Sloveniji.
V programu To sem jaz organizirajo deset preventivnih delavnic za pedagoške delavce osnovnih in srednjih šol ter spletišče www.tosemjaz.net, ki ima spletno svetovalnico, v kateri mladim svetuje ekipa 70 svetovalcev prostovoljcev, po izobrazbi psihologov, zdravnikov in drugih strokovnjakov. Spletni naslov #Tosemjaz obišče več kot 150.000 obiskovalcev na leto, ki postavijo v spletni svetovalnici približno 3000 vprašanj o težavah in dilemah odraščanja, je navedla psihologinja Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, ki je tudi soavtorica priročnika Kaj lahko naredim, da mi bo lažje.
Matej Vinko, predstojnik centra za duševno zdravje na NIJZ: V družbi je treba zagotavljati okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. To so zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta in digitalna okolja.
Otroci v stiski
Priročnik bralcu ponuja razlago krožne povezanosti misli, doživljanja čustev in vedenja. Po besedah Tadeje Batagelj je za otroke in mladostnike bistveno zavedanje, da so psihične stiske, s katerimi se morda soočajo, normalen del odraščanja. Pomagajo si lahko sami ali poiščejo pomoč. Pomoč naj poiščejo najprej pri starših, nato pri šolski svetovalni službi, zunanjih strokovnih institucijah in – če je huje – v ambulantah.
Vpliv ekonomske krize
»Posledice epidemije covida-19 so se tako ali drugače dotaknile prav vseh ter pustile dolgo senco na duševnem zdravju posameznikov in družbe v celoti,« je na tiskovni konferenci NIJZ ocenil dr. Branko Bregar, vodja sektorja za duševno zdravje in demenco z ministrstva za zdravje. Po njegovih besedah negativno vpliva tudi ekonomska kriza, ki jo najbolj občutijo starši in skupaj z njimi otroci in mladostniki.
Univerzalna pravica
Z ministrstva za zdravje so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja sporočili, da pripravljajo zakon o duševnem zdravju in zakon, ki bo uredil področje psihoterapije.
»Na ministrstvu se zavedamo, da univerzalna človekova pravica na področju duševnega zdravja vključuje razpoložljivo, dostopno, sprejemljivo in kakovostno oskrbo. Pripravili smo vrsto ukrepov in dejavnosti za izboljšanje dostopa do storitev na področju duševnega zdravja v skladu z načelom, da se skrb za duševno zdravje organizira tudi in predvsem v okolju, kjer ljudje živijo. Vse bolj se zato krepijo organizacijske oblike na primarni ravni zdravstvenega varstva, razvija se mreža centrov za duševno zdravje odraslih in centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov,« sporočajo z ministrstva.
Deinstitucionalizacija
Duševnega zdravja na primarni ravni ne obravnavajo več kot medicinski problem, pač pa kot kompleksno biopsihosocialno stanje. V celostni skrbi oseb s težavami v duševnem zdravju enakovredno sodelujejo strokovnjaki multidisciplinarnega tima. S premikom služb od institucionalizirane v deinstitucionalizirano obliko organizacije smo prebivalcem omogočili nestigmatizirajoč pristop, kjer vsakdo lahko najde vire pomoči blizu svojega doma, pojasnijo z ministrstva za zdravje. Tudi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so se odzvali na duševne stiske otrok in mladostnikov. V šolskih svetovalnih službah so v postcovidnem obdobju dodatno zaposlili 250 svetovalnih delavcev, je povedal Aleš Ojsteršek z ministrstva.
Sredstva
Ministrstvo za zdravje sofinancira programe varovanja in krepitve duševnega zdravja, ki obsegajo programe primarne preventive duševnega zdravja otrok, mladostnikov, mlajših odraslih in ranljivih skupin. Pojasnjuje, da ti programi dopolnjujejo storitve, ki so v Sloveniji zagotovljene v sistemu zdravstvenega varstva in se izvajajo v šolskem okolju, družini ter v skupnosti. Prihodnje leto načrtujejo izvajanje projekta iz evropskih kohezijskih sredstev: vpeljavo sistema vrstniške pomoči na področju duševnega zdravja in začetek projekta »Razvoj programov duševnega zdravja za otroke, mladostnike in mlajše odrasle« v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Na NIJZ pa pripravljajo nov akcijski načrt za nadaljevanje nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA.
