Kako do (ne)pristranskosti
Janez Kranjc: Izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti lahko računa na koalicijo in njene podpornike.
Odpri galerijo
K možnosti kandidiranja je prof. dr. Janeza Kranjca povabil predsednik republike. FOTO: Daniel Novakovič/STA
Če bodo poslanci SDS, NSi, SMC, Desusa, SNS in manjšin danes glasovali v skladu z napovedmi, bo državni zbor za novega ustavnega sodnika potrdil 72-letnega Janeza Kranjca.
Zaslužni profesor in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) velja za avtoriteto na področju rimskega prava, kar mu priznavajo tudi v opoziciji, a mu svojih glasov ne bodo podelili – povečini zaradi njegovih svetovnonazorskih stališč.
Sogovorniki stališča Janeza Kranjca namreč opisujejo kot konservativna. Da želi ohranjati tista načela in pridobitve, ki predstavljajo temelj ustave, je na svoji javni predstavitvi odgovoril na to sam. Želje po revoluciji pa pravi, da nima. Poudarja še, da se je vedno trudil »ostati na ravni pravnega«, kamor ne spadajo vnašanje ideoloških prvin v pravni diskurz, emocionalizacija in pristranskost, ki je največja nevarnost za to, kar se danes imenuje vladavina prava.
Torej, da ima posameznik vnaprej določeno stališče, ki mu potem podreja razlago predpisov. »Neprestano soočanje z lastno pristranskostjo, ki se je moram zavedati, je edini način, da bom nepristranski,« je po njegovem mnenju nujen nasvet za sodnika.
Če bo izvoljen, bo Kranjc, kot je poudaril tudi sam, le eden od devetih sodnikov, zato se s preostalimi želi o problemih pogovarjati in iskati skupne rešitve, tudi če glasovanje na koncu ne bo soglasno. Trdi pa, da bo odločitev po diskusiji »utemeljena in racionalna«. Nesoglasja med ustavnimi sodniki, ki so bili z izjemo dveh njegovi učenci, je opisal kot »normalen del razprave, ki je resno mišljena«. »Bolj zaskrbljujoče bi bilo, če bi bili vedno vsi istega mnenja. Kar pomeni, da bi samo sledili nekemu mnenju,« je dejal.
Odmevne odločitve ustavnih sodnikov v zadnjem času, kot je razveljavitev nekaterih členov zakona o nalezljivih boleznih, je komentiral z latinskim rekom: »Zakon je trd, pa je vendar zakon.« Subjektivno mnenje je po njegovo v takih primerih brezpomensko in intimno nestrinjanje z odločitvijo po njegovem mnenju nima nobene povezave s tem, ali je odločitev pravilna, saj je bila pravilno sprejeta.
Če bo Kranjc, ki ga je h kandidaturi povabil predsednik republike, na tajnem glasovanju prejel vsaj 46 poslanskih glasov, bo nadomestil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel 14. julija lani. To doslej ni uspelo že Andražu Teršku in Anžetu Erbežniku, čeprav se je glede na javno izrečene napovedi poslanskih skupin pričakovala njuna izvolitev. Svoj mandat bo Janez Kranjc, če bo izvoljen, skladno z dogovorom s predsednikom republike in poslanskimi skupinami začel oktobra.
Zaslužni profesor in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) velja za avtoriteto na področju rimskega prava, kar mu priznavajo tudi v opoziciji, a mu svojih glasov ne bodo podelili – povečini zaradi njegovih svetovnonazorskih stališč.
Sogovorniki stališča Janeza Kranjca namreč opisujejo kot konservativna. Da želi ohranjati tista načela in pridobitve, ki predstavljajo temelj ustave, je na svoji javni predstavitvi odgovoril na to sam. Želje po revoluciji pa pravi, da nima. Poudarja še, da se je vedno trudil »ostati na ravni pravnega«, kamor ne spadajo vnašanje ideoloških prvin v pravni diskurz, emocionalizacija in pristranskost, ki je največja nevarnost za to, kar se danes imenuje vladavina prava.
Torej, da ima posameznik vnaprej določeno stališče, ki mu potem podreja razlago predpisov. »Neprestano soočanje z lastno pristranskostjo, ki se je moram zavedati, je edini način, da bom nepristranski,« je po njegovem mnenju nujen nasvet za sodnika.
FOTO: Blaž Samec/Delo
Nesoglasja kot normalen del razprave
Če bo izvoljen, bo Kranjc, kot je poudaril tudi sam, le eden od devetih sodnikov, zato se s preostalimi želi o problemih pogovarjati in iskati skupne rešitve, tudi če glasovanje na koncu ne bo soglasno. Trdi pa, da bo odločitev po diskusiji »utemeljena in racionalna«. Nesoglasja med ustavnimi sodniki, ki so bili z izjemo dveh njegovi učenci, je opisal kot »normalen del razprave, ki je resno mišljena«. »Bolj zaskrbljujoče bi bilo, če bi bili vedno vsi istega mnenja. Kar pomeni, da bi samo sledili nekemu mnenju,« je dejal.
Odmevne odločitve ustavnih sodnikov v zadnjem času, kot je razveljavitev nekaterih členov zakona o nalezljivih boleznih, je komentiral z latinskim rekom: »Zakon je trd, pa je vendar zakon.« Subjektivno mnenje je po njegovo v takih primerih brezpomensko in intimno nestrinjanje z odločitvijo po njegovem mnenju nima nobene povezave s tem, ali je odločitev pravilna, saj je bila pravilno sprejeta.
Če bo Kranjc, ki ga je h kandidaturi povabil predsednik republike, na tajnem glasovanju prejel vsaj 46 poslanskih glasov, bo nadomestil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel 14. julija lani. To doslej ni uspelo že Andražu Teršku in Anžetu Erbežniku, čeprav se je glede na javno izrečene napovedi poslanskih skupin pričakovala njuna izvolitev. Svoj mandat bo Janez Kranjc, če bo izvoljen, skladno z dogovorom s predsednikom republike in poslanskimi skupinami začel oktobra.
