Kako in zakaj je Kočevju uspelo s cepljenjem

Če odštejem dvajset minut čakanja na morebitne takojšnje stranske učinke, je od takrat, ko sem se pred kočevsko športno dvorano pripeljala z avtomobilom in me je gasilec usmeril v vrsto, pa do konca cepljenja minilo vsega nekaj minut. Oziroma toliko, da sem povedala vse podatke, počasi zapeljala okoli dvorane in bila vmes cepljena.

Občina Kočevje je te dni v slovenskem vrhu po precepljenosti prebivalstva, saj je bilo cepljenih 3875 ljudi, od tega 521 z dvema odmerkoma Pfizerjevega cepiva in 3354 z enim odmerkom cepiva AstraZenece. Poleg vseh, ki so bili cepljeni po prioritetah – zdravstveni delavci, zaposleni v domovih starejših občanov –, so cepili vse kronične bolnike od 18 do 64 let in večino zdravih, ki so se prijavili na cepljenje. »Je pa res, da smo dobili toliko cepiva AstraZenece, kolikor smo ga potrebovali,« je dejala Polona Vidič Hudobivnik, direktorica Zdravstvenega doma Kočevje, in nadaljevala: »Najmanj precepljena ostaja skupina starostnikov, mlajših od 76 let, ki se bodo cepili s Pfizerjevim cepivom.«



Zanimanja za cepljenje je še vedno veliko, vsak dan se prijavi od sto do dvesto interesentov. Vse – naj bodo to pacienti zasebnikov ali javnega zdravstva – vpišejo v skupni informacijski sistem, ki so ga v Kočevju postavili na novo in nima ozkega grla. To je pomenilo, da ko je bilo jasno, da so na vrsti za cepljenje učitelji, so v Kočevju že imeli sezname in so dva dni pozneje začeli klicati posameznike na cepljenje.
 

Pomoč gasilcev in Rdečega križa

Način izvedbe cepljenja so domislili v času množičnega testiranja učiteljev in drugih. Pomembno je bilo, da so testiranje – in cepljenje – ločili od stavbe zdravstvenega doma oziroma od bolnih ljudi, pa tudi, da so preprečili druženje ljudi. Zaradi drive-in cepljenja, ki je sicer svetovna pogruntavščina, se ljudje niso združevali, tudi če se jih je v enem dnevu – tako kot minulo soboto – cepilo osemsto. »Lahko bi jih cepili tisoč,« je poudarila Polona Vidič Hudobivnik.




Posamezniki, ki pridejo peš do kočevske športne dvorane, so cepljeni v dvorani in tam tudi počakajo. Vsi, ki pridejo z avtomobilom, se odpeljejo okoli dvorane, kjer jih vodijo zaposleni Zdravstvenega doma Kočevje, gasilci in prostovoljci Rdečega križa. »Imamo stalno pomoč gasilcev, ki usmerjajo promet ter informirajo, in prostovoljcev Rdečega križa, ki merijo čase, opazujejo in sporočajo ljudem, da je 20 minut minilo,« je povedala Polona ­Vidič Hudobivnik.




Tako dobro ne bi bili organizirani, če ne bi različne službe – zdravstveni dom, občina, štab civilne zaščite – sodelovale od začetka. Vsak večer pregledajo razmere, se še s kom sestanejo in pripravijo načrt za naprej. Samo z ravnatelji so se srečali štirikrat, da so predstavili pomen cepljenja, reševali dileme in težave. Zato ni presenetljivo, da je na Kočevskem več kot polovica šolnikov cepljenih, medtem ko je drugje v povprečju cepljena tretjina ali četrtina šolnikov.



»Čez tri tedne bomo na Kočevskem imeli precej zaščitenih ljudi, saj moramo k 3800 cepljenim dodati vse prebolevnike, ki jih je 1300 oziroma – ker na začetku svojcev nismo testirali – okoli dva tisoč. Pridemo na šest tisoč, kar je za Kočevje konkretna številka, je poudarila sogovornica in dodala, da ne gre za tekmovalnost. »Gre za to, da zaščitimo lokalno prebivalstvo. Izkušnje zadnjega leta dni so pokazale, da je bolje najti rešitve kot čakati na državo.«