Kako je na Jelinčičevem naslovu prijavljen še neznanec »Džejms«
Premiera Janšo so ob začetku redne seje DZ pričakala poslanska vprašanja o čakalnih vrstah v zdravstvu, priseljencih z območja Jugoslavije in pokojninah.
Odpri galerijo
Poslanci so za Janeza Janšo in člane vlade sestavili dolg seznam 49 vprašanj. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V parlamentarni palači je opoldne stekla 20. redna seja državnega zbora. Na njej bodo poslanke in poslanci obravnavali predvsem predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Ta točka bo na dnevnem redu še jutri in v sredo, kot običajno pa je bil tudi današnji uvod priložnost za poslanska vprašanja premieru Janezu Janši in koalicijskim ministrom.
Seznam vprašanj je dolg, kar 49 jih je, le uvodna štiri so bila namenjena premieru. Postavili so jih Andrej Rajh iz SAB, Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ in Jurij Lep iz Desusa.
V ospredju so bila vprašanja s področja zdravstva. Rajh, ki je vladi očital aroganten odnos do pacientov, je v tem kontekstu v vprašanju načel temo omejenega dostopa do zdravstva v času epidemije in omejitvenih ukrepov.
Spomnil je, da je novi koronavirus podaljšal čakalne vrste in onemogočil dostop do diagnoz, zdravljenja ali rehabilitacije, poslabšala se je tudi situacija v bolnišnicah in domovih starejših občanov.
Tudi zdravljenje se je po njegovem mnenju bistveno podražilo, za nekatere je prišlo prepozno. Od predsednika vlade je pričakoval pojasnilo, kako bo vlada skrajšala čakalne vrste in poskrbela za dostopnost ter pravočasnost zdravstvene oskrbe, ki bi v teh kriznih časih morala biti najviše na lestvici vladnih prioritet.
Janša je »v veliki večini primerov« pritrdil temu, kar je slišal med Rajhovim nastopom. Zaustavitve številnih normalnih dejavnosti so, kot je povedal v odgovoru, nastale v tudi v zdravstvenih sistemih v bistveno bogatejših državah, z razvitejšim zdravstvenim sistemom in več rezervami. Kritično stanje v Sloveniji je bilo v primerjavi z drugimi državami krajše, je prepričan. Zdravstvo se je namreč po njegovem prepričanju kmalu vrnilo v polno delovanje, saj smo med prvimi razglasili konec epidemije.
»A je zastoj povzročil tudi nepopravljive posledice v primerih, ko bolezen ni bila pravočasno odkrita. Tega se najbolj bojimo tudi v prihodnjih tednih in mesecih, vse to se nam lahko v hladni dobi virusa ponovi, če ukrepi ne bodo dosledno upoštevani. Prva žrtev bodo zaradi obremenitev v zdravstvu ostale dejavnosti. Najprej preventivna, kasneje pa lahko vse začne potekati 'na divje', kot smo to lahko spremljali spomladi, na srečo ne pri nas. Smo v resni situaciji, ko je razprava o tem dobrodošla,« je povedal.
Vlada je po njegovih besedah zdravstvu namenila več kot 210 milijonov evrov sredstev, v rebalansu so še dodatna, v petem protikoronskem paketu, ki bo na poslanskih klopeh v prihodnjih dneh, bodo določeni ukrepi in sredstva za krajšanje čakalnih vrst, na podlagi katerih bodo lahko angažirali dodatne kapacitete. Rezerve so po njegovem mnenju tudi v zavarovalnicah. Če drugi val ne bo imel takšnih posledic kot prvi, se bodo lahko čakalne vrste skrajšale ne glede na okužbe s covidom. Dodal je še, da so v zdravstvu problemi tudi drugje, ne le pri sredstvih. Namreč pri organizaciji in kapacitetah. Če nimaš izvajalcev, imaš lahko zelo veliko denarja, a pacient vseeno ne bo prišel na vrsto, je prepričan.
Jelinčič je Janši postavil vprašanje v zvezi s statusom priseljencev s področja nekdanje Jugoslavije ter koriščenjem socialnih transferjev, ki so jih deležni pri nas. Med drugim so udeleženci seje od prvaka SNS, ki je bil znova v skrbeh za integriteto Slovenije, izvedeli, da mu je ljubljanska upravna enota poslala pismo, v katerem je prebral, da je na Bleiweisovi 13, kjer pač živi le sam, registriran še »Džejms Kosir«. Če smo prav slišali to ime.
Jelinčič je dopis zatem objavil še na Facebooku. Ime James Cosier bi lahko pripadalo Avstralcu, ki je že pritegnil slovenske medije. Po materi ima slovenske korenine in državljanstvo, Slovenijo pa v mednarodnem prostoru promovira kot pisec turističnih vodnikov. V Ljubljano je prišel na magistrski študij geografije, tudi slovenščine se je naučil v Sloveniji.
Jelinčiča so sicer zanimali zlasti albanski priseljenci. Mnogi po njegovem prepričanju na ozemlju Slovenije bivajo na črno, na enem naslovu jih je lahko prijavljenih nekaj sto. Prepričan je, da ima Slovenija zaradi priseljencev veliko škode in da upravne enote in inšpekcije ne delujejo, kot bi morale.
Predpisi so, kakršni so, ponekod so luknjičasti, mu je odvrnil Janša in spomnil, da ima koalicija v pogodbi reformo socialnih transferjev. A reforma še ni na vrsti »zaradi razumljivih razlogov«. Z novelo zakona o tujcih bo mogoče luknje urediti, je prepričan. Nekaj drugega pa je nespoštovanje zdajšnje zakonodaje, je dodal. Inšpekcija je po njegovih besedah kar nekaj kršitev glede tega odkrila, denimo na upravni enoti v Mariboru, ponekod pa ni bila dovolj dosledna. Na stotine je primerov otrok, ki so prijavljeni v Sloveniji, na šolskih seznamih pa jih ni bilo. Pristojno ministrstvo bo moralo narediti dodaten nadzor. Sto ljudi ne more biti prijavljenih na 150 kvadratnih metrih stanovanjske površine. Lastniki teh prostorov to storitev bogato zaračunajo, kršijo zakon. Tu je absolutno potreben nadzor, je izjavil.
Tudi Lidija Divjak Mirnik je spraševala o ukrepih v zdravstvu in aktualnih podatkih o čakalnih dobah. Med drugim je navedla, da so po podatkih ZZZS od januarja do danes v zdravstvenih ustanovah opravili 30.800 posegov manj kot v istem obdobju lani. Kako bo vlada preprečila kolateralno škodo epidemije? Janšo je tudi opozorila, da NIJZ vse od 1. marca ne objavlja ažurnih podatkov o daljšanju čakalnih dob.
Janša je v odgovoru navedel, da je za jesensko obdobje pripravljen načrt za zdravstvene ustanove, ki ga spomladi ni bilo. »Smo v situaciji, ko se trudimo, da se čakalne vrste bistveno ne podaljšajo. Imamo več rezerv in boljšo organizacijo, kot smo jo imeli spomladi. Dodatne zdravstvene ekipe pa v tem času ni mogoče ustvariti,« je povedal. Glede javnega zdravstva je poudaril, da gre za besedno zvezo, ki je v Sloveniji že leta ali desetletja zlorabljena. Bolj ko se govori o javnem zdravstvu, bolj ljudje bežijo iz njega, je prepričan. Zaradi tega – ko je odpoved dalo več zdravnikov – so se sesuli celi sistemi. Če čez mejo dobiš trikrat večjo plačo, odideš tja.
Lep je Janšo spraševal o ukrepih vlade za izboljšanje položaja starejših. V koalicijskem Desusu pričakujejo, da bo na seji sprejet njihov predlog za dvoodstotno izredno uskladitev pokojnin v decembru, zanimata pa jih višina in dinamika dodatnih uskladitev pokojnin, da bi v celoti odpravili prikrajšanja iz minulih let. Lep je premiera vprašal še, kakšen je časovni načrt sprejemanja zakonov o dolgotrajni oskrbi in demografskem skladu.
Janša je odgovoril, da glede zakona o dolgotrajni oskrbi razprava še poteka, medtem ko bo zakon o nacionalnem demografskem skladu že relativno kmalu na poslanskih klopeh. Prepričan je, da bo zagotavljal dolgoročno stabilizacijsko sidro v pokojninskem sistemu. Predvideno je, da se bodo njegova sredstva plemenitila, naraščala, in ne kopnela, hkrati pa se bodo njegova sredstva sproti uporabljala za izboljšanje položaja pokojninskega sklada oziroma upokojencev.
Glede usklajevanja pokojnin je Janša povedal, da problema čez noč ni mogoče odpraviti. Naslednji večji korak bo možen prihodnje leto, ki bo sodeč po makroekonomskih napovedih leto rasti. Hkrati ostaja prepričan, da je vlada v času gospodarskega padca najranljivejši del upokojencev zaščitila. In zanje uvedla brezplačne vozovnice.
Janša je tudi napovedal začetek pogajanj za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema. Medtem ko na ministrstvu za javno upravo k tej napovedi »nimajo kaj dodati«, zdravstveni minister Tomaž Gantar pravi, da je to možno vsaj v zdravstvu.
Po premierjevih besedah se v kratkem začenjajo priprave in pogajanja za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema in za vzpostavitev novih pogojev. »Če ta problem ne bo rešen, bo slovensko zdravstvo ne glede na to, koliko sredstev se bo kam namenilo teoretično, še za stopnjo nižje pri čakalnih vrstah,« je posvaril.
Na ministrstvu za javno upravo so na vprašanja STA, kaj natančno pomeni omenjena izločitev storitvenih delov javnega sektorja, odgovorili le, da k razpravi predsednika vlade nimajo kaj dodati.
Da je omenjena izločitev možna vsaj v zdravstvu, pa je za STA dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Po njegovih pojasnilih so dogovorjeni, da ministrstvo skupaj z sindikatom zdravnikov Fides ustanovi delovno skupino, ki bo poskušala priti do drugačnih kriterijev za nagrajevanje.
»Kar pa seveda ne pomeni, da bi v tem trenutku do višjega nagrajevanja dejansko tudi prišlo. Govorimo predvsem o vsebinskih rešitvah, ker kot je bilo rečeno, je tudi sindikat pripravljen, v kolikor bi do tega prišlo, počakati nekaj časa z zahtevami po drugačnih plačilih. Absolutno pa ne želim več čakati z odlaganjem teh problemov v neko nedorečeno prihodnost,« je dejal Gantar.
Seznam vprašanj je dolg, kar 49 jih je, le uvodna štiri so bila namenjena premieru. Postavili so jih Andrej Rajh iz SAB, Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ in Jurij Lep iz Desusa.
Zdravljenje za nekatere prišlo prepozno
Andrej Rajh FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Spomnil je, da je novi koronavirus podaljšal čakalne vrste in onemogočil dostop do diagnoz, zdravljenja ali rehabilitacije, poslabšala se je tudi situacija v bolnišnicah in domovih starejših občanov.
Tudi zdravljenje se je po njegovem mnenju bistveno podražilo, za nekatere je prišlo prepozno. Od predsednika vlade je pričakoval pojasnilo, kako bo vlada skrajšala čakalne vrste in poskrbela za dostopnost ter pravočasnost zdravstvene oskrbe, ki bi v teh kriznih časih morala biti najviše na lestvici vladnih prioritet.
Zdravstvu dodatna sredstva
Janša je »v veliki večini primerov« pritrdil temu, kar je slišal med Rajhovim nastopom. Zaustavitve številnih normalnih dejavnosti so, kot je povedal v odgovoru, nastale v tudi v zdravstvenih sistemih v bistveno bogatejših državah, z razvitejšim zdravstvenim sistemom in več rezervami. Kritično stanje v Sloveniji je bilo v primerjavi z drugimi državami krajše, je prepričan. Zdravstvo se je namreč po njegovem prepričanju kmalu vrnilo v polno delovanje, saj smo med prvimi razglasili konec epidemije.
»A je zastoj povzročil tudi nepopravljive posledice v primerih, ko bolezen ni bila pravočasno odkrita. Tega se najbolj bojimo tudi v prihodnjih tednih in mesecih, vse to se nam lahko v hladni dobi virusa ponovi, če ukrepi ne bodo dosledno upoštevani. Prva žrtev bodo zaradi obremenitev v zdravstvu ostale dejavnosti. Najprej preventivna, kasneje pa lahko vse začne potekati 'na divje', kot smo to lahko spremljali spomladi, na srečo ne pri nas. Smo v resni situaciji, ko je razprava o tem dobrodošla,« je povedal.
Vlada je po njegovih besedah zdravstvu namenila več kot 210 milijonov evrov sredstev, v rebalansu so še dodatna, v petem protikoronskem paketu, ki bo na poslanskih klopeh v prihodnjih dneh, bodo določeni ukrepi in sredstva za krajšanje čakalnih vrst, na podlagi katerih bodo lahko angažirali dodatne kapacitete. Rezerve so po njegovem mnenju tudi v zavarovalnicah. Če drugi val ne bo imel takšnih posledic kot prvi, se bodo lahko čakalne vrste skrajšale ne glede na okužbe s covidom. Dodal je še, da so v zdravstvu problemi tudi drugje, ne le pri sredstvih. Namreč pri organizaciji in kapacitetah. Če nimaš izvajalcev, imaš lahko zelo veliko denarja, a pacient vseeno ne bo prišel na vrsto, je prepričan.
Jelinčič ostaja prepričan o škodi zaradi priseljencev
Konec junija se je na Bleiweisovi zgodil napad na hišo poslanca Zmaga Jelinčiča. FOTO:c Jože Suhadolnik/Delo
Jelinčič je dopis zatem objavil še na Facebooku. Ime James Cosier bi lahko pripadalo Avstralcu, ki je že pritegnil slovenske medije. Po materi ima slovenske korenine in državljanstvo, Slovenijo pa v mednarodnem prostoru promovira kot pisec turističnih vodnikov. V Ljubljano je prišel na magistrski študij geografije, tudi slovenščine se je naučil v Sloveniji.
Jelinčiča so sicer zanimali zlasti albanski priseljenci. Mnogi po njegovem prepričanju na ozemlju Slovenije bivajo na črno, na enem naslovu jih je lahko prijavljenih nekaj sto. Prepričan je, da ima Slovenija zaradi priseljencev veliko škode in da upravne enote in inšpekcije ne delujejo, kot bi morale.
Predpisi so, kakršni so, ponekod so luknjičasti, mu je odvrnil Janša in spomnil, da ima koalicija v pogodbi reformo socialnih transferjev. A reforma še ni na vrsti »zaradi razumljivih razlogov«. Z novelo zakona o tujcih bo mogoče luknje urediti, je prepričan. Nekaj drugega pa je nespoštovanje zdajšnje zakonodaje, je dodal. Inšpekcija je po njegovih besedah kar nekaj kršitev glede tega odkrila, denimo na upravni enoti v Mariboru, ponekod pa ni bila dovolj dosledna. Na stotine je primerov otrok, ki so prijavljeni v Sloveniji, na šolskih seznamih pa jih ni bilo. Pristojno ministrstvo bo moralo narediti dodaten nadzor. Sto ljudi ne more biti prijavljenih na 150 kvadratnih metrih stanovanjske površine. Lastniki teh prostorov to storitev bogato zaračunajo, kršijo zakon. Tu je absolutno potreben nadzor, je izjavil.
NIJZ ne objavlja več podatkov o čakalnih dobah
Lidija Divjak Mirnik FOTO: Tadej Regent/Delo
Janša je v odgovoru navedel, da je za jesensko obdobje pripravljen načrt za zdravstvene ustanove, ki ga spomladi ni bilo. »Smo v situaciji, ko se trudimo, da se čakalne vrste bistveno ne podaljšajo. Imamo več rezerv in boljšo organizacijo, kot smo jo imeli spomladi. Dodatne zdravstvene ekipe pa v tem času ni mogoče ustvariti,« je povedal. Glede javnega zdravstva je poudaril, da gre za besedno zvezo, ki je v Sloveniji že leta ali desetletja zlorabljena. Bolj ko se govori o javnem zdravstvu, bolj ljudje bežijo iz njega, je prepričan. Zaradi tega – ko je odpoved dalo več zdravnikov – so se sesuli celi sistemi. Če čez mejo dobiš trikrat večjo plačo, odideš tja.
Stabilizacijsko sidro za pokojninski sistem
Jurij Lep FOTO: Leon Vidic/Delo
Janša je odgovoril, da glede zakona o dolgotrajni oskrbi razprava še poteka, medtem ko bo zakon o nacionalnem demografskem skladu že relativno kmalu na poslanskih klopeh. Prepričan je, da bo zagotavljal dolgoročno stabilizacijsko sidro v pokojninskem sistemu. Predvideno je, da se bodo njegova sredstva plemenitila, naraščala, in ne kopnela, hkrati pa se bodo njegova sredstva sproti uporabljala za izboljšanje položaja pokojninskega sklada oziroma upokojencev.
Glede usklajevanja pokojnin je Janša povedal, da problema čez noč ni mogoče odpraviti. Naslednji večji korak bo možen prihodnje leto, ki bo sodeč po makroekonomskih napovedih leto rasti. Hkrati ostaja prepričan, da je vlada v času gospodarskega padca najranljivejši del upokojencev zaščitila. In zanje uvedla brezplačne vozovnice.
Spremembe v javnem sektorju
Janša je tudi napovedal začetek pogajanj za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema. Medtem ko na ministrstvu za javno upravo k tej napovedi »nimajo kaj dodati«, zdravstveni minister Tomaž Gantar pravi, da je to možno vsaj v zdravstvu.
Po premierjevih besedah se v kratkem začenjajo priprave in pogajanja za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema in za vzpostavitev novih pogojev. »Če ta problem ne bo rešen, bo slovensko zdravstvo ne glede na to, koliko sredstev se bo kam namenilo teoretično, še za stopnjo nižje pri čakalnih vrstah,« je posvaril.
Na ministrstvu za javno upravo so na vprašanja STA, kaj natančno pomeni omenjena izločitev storitvenih delov javnega sektorja, odgovorili le, da k razpravi predsednika vlade nimajo kaj dodati.
Da je omenjena izločitev možna vsaj v zdravstvu, pa je za STA dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Po njegovih pojasnilih so dogovorjeni, da ministrstvo skupaj z sindikatom zdravnikov Fides ustanovi delovno skupino, ki bo poskušala priti do drugačnih kriterijev za nagrajevanje.
»Kar pa seveda ne pomeni, da bi v tem trenutku do višjega nagrajevanja dejansko tudi prišlo. Govorimo predvsem o vsebinskih rešitvah, ker kot je bilo rečeno, je tudi sindikat pripravljen, v kolikor bi do tega prišlo, počakati nekaj časa z zahtevami po drugačnih plačilih. Absolutno pa ne želim več čakati z odlaganjem teh problemov v neko nedorečeno prihodnost,« je dejal Gantar.
