Predstavitvena informacija

Kakšno letino koruze si lahko obetamo letos?

Največji pridelovalec koruze v Sloveniji Skupina Panvita je septembra že začela z žetvijo, ki bo trajala vse do konca oktobra.
Fotografija: Skupina Panvita na približno nekaj več kot 1200 hektarjih pridela 15 tisoč ton pridelka, ki ga v večini uporabi za predelavo v živalsko krmo. FOTO: Panvita
Odpri galerijo
Skupina Panvita na približno nekaj več kot 1200 hektarjih pridela 15 tisoč ton pridelka, ki ga v večini uporabi za predelavo v živalsko krmo. FOTO: Panvita

Obeti za letošnji pridelek so solidni, kakovost bo dobra, količina pa bo odvisna od preteklih vremenskih razmer, ki kmetijstvu pogosto niso najbolj naklonjene. »Smo optimisti, da bomo letos vsi zadovoljni s pridelkom, četudi količinsko mogoče ne bomo dosegli rekordne letine, verjamem, da bomo s kakovostjo vsi zadovoljni,« poudarja Branko Virag iz Skupine Panvite.

Koruza je po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije najbolj razširjena poljščina v Sloveniji, pridelek pa je večinoma namenjen za prehrano živali. V Evropo jo je iz Južne Amerike pripeljal Krištof Kolumb. Zaradi ugodnih pogojev rasti in njene vsestranskosti pa se je njena uporaba hitro razširila. Mnogokrat v zgodovini je bila »rešilna bilka« pred lakoto. Prav tako je bila in je še vedno pomemben vir krme za živino. A kakovost in količino pridelka prepogosto narekujejo vremenske razmere.

FOTO: Panvita
FOTO: Panvita

 

Z investicijami zmanjšujemo vpliv podnebnih sprememb na pridelek


Pridelek koruze najpogosteje prizadene suša, ki je v zadnjih 40 letih kar tridesetkrat prizadela kmetijski sektor. Zaradi vse pogostejše suše so se v Panviti že pred časom odločili za investicijo v dva nova velika namakalna sistema, za katera so pridobili tudi nepovratna sredstva iz programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ESKRP). Rezultati obeh namakalnih sistemov zgrajenih leta 2014, Rakičan-Muzge in Beltinci-Nemščak, kažejo do 25 % povečanje pridelka v normalnih razmerah, do 50 % povečanje pridelka v sušnih obdobjih in kar do 80 % večje zagotavljanje pridelka v izrednih razmerah. »S tovrstnimi investicijami v namakalne sisteme velika kmetijska podjetja zagotavljamo stabilnost za celotno vertikalno verigo in krepimo slovensko kmetijstvo, predvsem samooskrbo,« poudarja Virag.
 

Slovenska koruza po kakovosti nadpovprečna


Kmetijski inštitut je svoji v triletni raziskavi ugotovil, da sorte koruze v Sloveniji po pridelku sicer nekaj zaostajajo za sodobnimi hibridi, a je njihova kakovost nadpovprečna, imajo dobro hranilno vrednost in je tudi za to njihova pridelava zanimiva za ekološke pridelovalce.

Skupina Panvita, največji proizvajalec koruze v Sloveniji, na približno nekaj več kot 1200 hektarjih pridela 15 tisoč ton pridelka, ki ga v večini uporabi za predelavo v živalsko krmo. Hkrati imajo tudi sklenjene pogodbe na 1.500 hektarjih z družinskimi kmetijami, od katerih odkupijo približno 15 tisoč ton koruze letno. To predelajo v krmo in jo uporabijo za rejo živali, del pa prodajo svojim kooperantom in partnerjem. Manjši delež pridelane koruze prodajo tudi slovenskim mlinom, ki koruzo uporabijo za prehrano ljudi.

»Skupini Panvita je pomembno, da se živali hranijo s slovensko krmo, saj s tem skrajšamo dobavne verige, zmanjšamo ogljični odtis in še pomembneje – poskrbimo, da živali prejmejo najboljšo krmo, ki jo potrebujejo za svoj razvoj,« pomembnost kakovosti izpostavlja Virag. V mešanicah, ki jih uporabljajo za rejo živali, predstavlja večinski delež koruza. S tem ne poskrbijo samo, da živali prejemajo kakovostno in izjemno hranljivo krmo, ampak tudi skrbijo za trajnostno uporabo površin, okoljsko vzdržno proizvodnjo in krožno gospodarstvo.

FOTO: Panvita
FOTO: Panvita

 
Koruza spada v družino trav in je vrsta žita. Ljudje za svojo prehrano uporabljajo samo koruzno zrnje, ki ga predelajo v moko, zdrob, polento ali pa ga uživajo skuhanega ali pečenega kot zelenjavo.  Med vitamini tako kot pri drugih žitih prevladujejo vitamini skupine B, med njimi največ tiamina, niacina in vitamina B6, vsebuje pa tudi nekaj betakarotena oz. vitamina A.  
 
Za živalsko krmo se lahko uporablja kot cela rastlina ali kot mleto zrno ali kot mešanica v krmi za živali. S takšno strukturo krme namreč poskrbimo, da živali prejmejo visoke vsebnosti energije in potrebnih hranil, da je njihovo počutje optimalno.
 

Naročnik oglasne vsebine je Panvita