Digitalni darvinizem: Prilagodi se ali izgini

Digitalizacija v letu 2025 ni več zgolj modna muha ali strateška usmeritev – postala je neizprosen pogoj za obstoj na trgu. Ne gre več le za tehnični prehod iz analognega v digitalni svet, temveč za korenito preobrazbo delovnih procesov, poslovnih modelov in celotne organizacijske kulture. Kot v podkastu Tehnološki velikani poudarjata Miha Žerko, direktor podjetja SRC, in Primož Kučič, direktor Prodaje poslovni trg pri Telekomu Slovenije, digitalna preobrazba ni več vprašanje prihodnosti, ampak sedanjost, ki ne čaka na zamudnike.

Slovenci, ki iz ozadja krojijo usodo svetovnih stavnic

Pandemija kot neusmiljeni pospeševalec

Pandemija covida-19 je bila po besedah Mihe Žerka ključni katalizator digitalne tranzicije, saj je razvoj, vreden desetletja, strnila v zgolj nekaj mesecev. Novi digitalni ekosistem, zgrajen na temeljih dela na daljavo, virtualnih srečanj in oblačnih storitev, je čez noč postal nova norma. Ta preskok pa ni prinesel le orodij; vodstvom je v roke položil novo, najdragocenejšo surovino – podatke. Z njimi se je odprlo usodno vprašanje: kako ta digitalni DNK podjetja ne le razumeti, temveč ga spremeniti v otipljivo konkurenčno prednost? »Danes ima vodstvo več podatkov kot kadarkoli prej. Ključno vprašanje pa ostaja: kako jih uporabiti za ustvarjanje novih vrednosti?« opozarja Žerko.

Pri tem osrednjo vlogo prevzema generativna umetna inteligenca (AI). Ta ni več le orodje za avtomatizacijo ponavljajočih se nalog, temveč postaja strateški partner pri poslovnem odločanju, personalizaciji storitev in celo sooblikovanju javnih politik. Žerko poudarja, da njen vpliv sega daleč onkraj gospodarstva – vse do samega upravljanja države.

Kadrovski prelom in nova uporabniška logika

Primož Kučič iz Telekoma Slovenije osvetli še drugo, enako pomembno plat zgodbe: pereče pomanjkanje kadrov. »Kvalificirane delovne sile ni veliko, zato digitalizacija sili v optimizacijo. Vse več storitev lahko zagotavljamo z enakim ali manjšim številom ljudi.« Hkrati mlajše generacije, ki vstopajo na trg, pričakujejo brezhibno digitalno izkušnjo brez potrebe po fizičnem stiku – od podpisa pogodbe do poprodajne podpore.

Primož Kučič, direktor Prodaje poslovni trg pri Telekomu Slovenije. FOTO: Luka Maček

Kučič je pri tem neposreden: »Če ne ponujaš digitalnega kanala, preprosto nisi več relevanten.« V takšnem okolju digitalizacija ni več zgolj konkurenčna prednost, ampak higienski minimum, nujna infrastruktura za poslovanje.

Optimizacija ali reinvencija?

Spreminjajo se tudi temelji poslovanja. »Banke so digitalizirane, a prihodkovni modeli se niso bistveno spremenili,« izpostavlja Žerko. Največjo preobrazbo je doživel stik s stranko, ne pa jedro bančnega poslovanja. Tradicionalne panoge se tako znajdejo pred ključno dilemo: naj svoje obstoječe procese le optimizirajo ali naj se popolnoma na novo izumijo?

Telekom Slovenije se je odločil za slednje. »Vsak nov produkt mora biti v osnovi digitalen – uporabnik mora celoten nakup opraviti digitalno, brez klasičnih vmesnikov,« pojasnjuje Kučič. A hkrati opozarja, da se fizični kanali ne umikajo v celoti. Osebna prodaja v Sloveniji celo pridobiva na veljavi, a je danes podprta z digitalnimi orodji, ciljno analitiko in pametnimi sistemi CRM. To ni protislovje, temveč nova, hibridna realnost. Primer te evolucije so neobanke, ki so zgradile bazo uporabnikov s strategijo »freemium«, nato pa postopoma dodajale plačljive funkcionalnosti. Ključ do uspeha je hiter odziv na tržne spremembe in agilnost, saj monetizacija ni več statičen, ampak dinamičen proces.

Telekom Slovenije kot steber digitalne preobrazbe

Telekom Slovenije se je v zadnjih letih uveljavil kot vsestranski visokotehnološki igralec. Pomemben del prihodkov danes ustvarja iz IT-storitev, predvsem na področjih kibernetske varnosti, suverenih oblakov, naprednih omrežnih rešitev in tehnologije 5G. »5G pomeni največjo modernizacijo slovenskega omrežja doslej. Omogoča industrijsko digitalizacijo, kot smo jo izvedli v Cinkarni Celje – tam je zasebno 5G omrežje cenejše in učinkovitejše kot Wi-Fi,« pojasnjuje Kučič.

Slovenija med svetovno elito 5G, v Portorožu tudi dron

Podjetje je tako preraslo vlogo zgolj telekomunikacijskega operaterja in postalo eden ključnih infrastrukturnih stebrov slovenske digitalne preobrazbe ter strateški partner države pri razvoju rešitev za pametno zdravstvo, kibernetsko odpornost in digitalizacijo industrije.

Država mora postati naročnik, ne le regulator

Če želi Slovenija dejavno sooblikovati svojo digitalno prihodnost, mora država prevzeti vlogo strateškega naročnika, ne zgolj regulatorja. »Z razpisi po najnižji ceni ne moremo razvijati domačega ekosistema,« je kritičen Žerko. Kučič pa dodaja: »Evropa je zamudila vlak – brez lastne infrastrukture bomo ostali le porabniki tujih rešitev.«

Miha Žerko, direktor podjetja SRC. FOTO: Luka Maček

V tej luči postajajo partnerstva ključnega pomena. Telekom Slovenije aktivno sodeluje z več kot 30 partnerji, od univerz do zagonskih podjetij. Ne gre več za vertikalno, temveč za ekosistemsko delovanje. V majhnem okolju, kot je Slovenija, so samostojni podvigi preprosto neučinkoviti, zato je odgovornost velikih tehnoloških podjetij, da prevzamejo vodilno vlogo in razvijajo partnerske mreže.

Zaupanje, varnost in uporabniška izkušnja

Na koncu pa se vse vrti okoli zaupanja. »Država želi poganjati AI modele na lastni infrastrukturi – ne zaradi izolacije, temveč zaradi sledljivosti in varnosti,« pravi Žerko. Uporaba umetne inteligence brez transparentnosti in jasnih pravil namreč hitro vodi v izgubo zaupanja javnosti. Kučič ob tem opozarja na nevarnost nove informacijske neenakosti, kjer dostop do zmogljivih AI modelov, podatkov in procesorske moči ustvarja nov digitalni razred.

Kljub vsem tehnološkim izzivom pa mora v središču ostati preprosta in učinkovita uporabniška izkušnja. »Državljan želi hitro rešitev. In če mu AI omogoča hiter vpis v vrtec, oddajo davčne napovedi ali digitalno volitev, potem je to prava pot,« zaključi Žerko.

Gregor Knafelc v podkastu Tehnološki velikani gosti Primoža Kučiča (na sredini) in Miho Žerka (desno). FOTO: Luka Maček

Digitalizacija tako ni več vprašanje tehnologije, ampak poguma. Kdo bo izbral zgolj optimizacijo in kdo popolno transformacjo? Kdo bo le nadgradil obstoječe stanje in kdo si bo upal ustvariti nekaj povsem novega? Odgovori na ta vprašanja bodo določili, kdo bo v prihodnjih letih zgolj preživel – in kdo bo narekoval prihodnost.