Kampi se niso sprijaznili z višjo takso
Turistična taksa se je povečala za trikrat, ponudba ostaja enaka.
Odpri galerijo
Lastniki kampov opozarjajo, da taksa predstavlja prevelik delež v ceni prenočitve v kampih. FOTO: Blaž Močnik
Tolmin – Nekaj manj kot 30 kampov v Posočju se ne strinja z zvišanjem turistične takse in enako obremenitvijo vseh ponudnikov turističnih nastanitev. Od vlade pričakujejo vnovično obravnavo zakonodaje, ki sicer glede višine takse občinam prepušča proste roke. Čeprav se pozivu posoških kampov pridružujejo tudi drugod, pa njihovih argumentov očitno ne bodo uslišale niti tamkajšnje lokalne skupnosti.
Povišanje turistične takse sicer ni novost in čeprav spremembe veljajo od novega leta, se je 26 kampov odločilo za poziv, s katerim naj bi »odpravili vse nelogičnosti« zakonodaje. Navajajo, da se je turistična taksa, ki odslej znaša dva evra (v Bovcu in Kobaridu so sicer uvedli dveletno prehodno obdobje), v posoških kampih zvišala za več kot trikrat in ob povprečni vsoti 11 evrov za prenočitev znaša skoraj petino cene.
Posoške občine obtožujejo, da so povsem zanemarile zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki navaja, da skupnost za višino takse upošteva vrsto in kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem in zunajsezonskem obdobju ter obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno zagotavlja turistom. »Namestitve imajo različne kategorije in velik razpon v ceni, zato je nerazumljivo, da se to ne upošteva pri določitvi same takse.«
Posoški kampi so leta 2017 zagotovili 44 odstotkov od skupaj 618.000 prenočitev v dolini, v povprečju pa so pobrali za več kot 8000 evrov turistične takse, ki je dotlej znašala 0,63 evra na osebo na prenočitev. Po njihovih izračunih bo tedenska taksa štiričlansko družino odslej v povprečju stala 14 odstotkov celotne cene tedenskega bivanja, ta delež pa bo v dražjih nastanitvah bistveno nižji. Dregnili so tudi v uvedbo promocijske takse, ki znaša 25 odstotkov celotne višine takse: »To, da mora gost, ki že biva v Sloveniji, plačati še za njeno promocijo, je skregano z vsako logiko. Oglaševanje Slovenije v tako velikem obsegu je na nas vplivalo neproduktivno, saj smo morali goste že zavračati.« Navajajo še, da na Hrvaškem višino takse omejujejo glede na obiskanost destinacije, v Italiji in ponekod v Avstriji pa takso odmerjajo glede na vrsto namestitev in kategorijo.
Posoškemu mnenju se pridružujejo tudi drugje. »Pobudo podpiram. Eno so hoteli, kjer nočitev stane sto evrov, in se še nekaj evrov takse niti ne pozna. Drugo pa so avtokampi v predsezoni, kjer taksa nanese kar trideset odstotkov cene, med sezono pa dvajset odstotkov celotnega zneska,« našteva Miroslav Koljenšić iz izolskega avtokampa Jadranka.
Še bolj nejevoljni so v gorenjskem kampu Šobec, kjer pravijo, da vsa opozorila na državni in lokalni ravni niso zalegla. »Taksa se je povečala za trikrat kar čez noč. Gost pa za to ne dobi popolnoma nič več. To z vidika turista ni prav,« trdi direktor kampa Šobec Uroš Ambrožič.
Ali bodo na novo izpostavljeni argumenti tokrat prepričali odgovorne? V Zavodu Dolina Soče pravijo, da so se še pred spremembami občinskih odlokov o ceni takse v anketi ponudniki večinoma strinjali z višjo takso za vse občine in da naj bo ta enaka vse leto ne glede na vrsto namestitev. »Res je, da je naša taksa ponekod že višja kot v tujini. Toda avstrijske dežele imajo že uveden tudi turistični davek, ki ga ob taksi, ki jo plačajo obiskovalci, plačujejo dodatno vsi ponudniki in ostali deležniki v turističnih krajih iz lastnih prihodkov,« opozarja direktor zavoda Janko Humar.
Enako navaja tudi župan bovške občine Valter Mlekuž in dodaja: »Občina v turizem vlaga veliko več, kot pobere s turistično takso. Zagotovo pa smo med tistimi turističnimi destinacijami v Sloveniji, ki so se odločile za najnižje povišanje takse in prehodno obdobje za kampe. Seveda bi bili tudi mi veseli, če bi tudi promocijska taksa ostala v lokalnem okolju, saj bi jo znali še kako koristno uporabiti, vendar smo pri tej odločitvi države nemočni.«
Skupni znesek turistične in promocijske takse v višini dveh evrov je še vedno precej pod najvišjim zneskom, ki ga dovoljuje zakon, pa izpostavljajo v Tolminu. »Poudariti je treba, da vlaganje občine v turistično infrastrukturo vseskozi bistveno presega namenske vire, zbrane s turistično takso. Če bomo želeli slediti potrebam, ki jih turizem prinaša, bo nujno s takimi vlaganji nadaljevati tudi v prihodnje,« je opozoril župan Uroš Brežan.
Povišanje turistične takse sicer ni novost in čeprav spremembe veljajo od novega leta, se je 26 kampov odločilo za poziv, s katerim naj bi »odpravili vse nelogičnosti« zakonodaje. Navajajo, da se je turistična taksa, ki odslej znaša dva evra (v Bovcu in Kobaridu so sicer uvedli dveletno prehodno obdobje), v posoških kampih zvišala za več kot trikrat in ob povprečni vsoti 11 evrov za prenočitev znaša skoraj petino cene.
Posoške občine obtožujejo, da so povsem zanemarile zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki navaja, da skupnost za višino takse upošteva vrsto in kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem in zunajsezonskem obdobju ter obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno zagotavlja turistom. »Namestitve imajo različne kategorije in velik razpon v ceni, zato je nerazumljivo, da se to ne upošteva pri določitvi same takse.«
Uroš Ambrožič: »Zaradi višje takse gostje ne bodo dobili boljše ponudbe.« FOTO: Blaž Račič
Posoški kampi so leta 2017 zagotovili 44 odstotkov od skupaj 618.000 prenočitev v dolini, v povprečju pa so pobrali za več kot 8000 evrov turistične takse, ki je dotlej znašala 0,63 evra na osebo na prenočitev. Po njihovih izračunih bo tedenska taksa štiričlansko družino odslej v povprečju stala 14 odstotkov celotne cene tedenskega bivanja, ta delež pa bo v dražjih nastanitvah bistveno nižji. Dregnili so tudi v uvedbo promocijske takse, ki znaša 25 odstotkov celotne višine takse: »To, da mora gost, ki že biva v Sloveniji, plačati še za njeno promocijo, je skregano z vsako logiko. Oglaševanje Slovenije v tako velikem obsegu je na nas vplivalo neproduktivno, saj smo morali goste že zavračati.« Navajajo še, da na Hrvaškem višino takse omejujejo glede na obiskanost destinacije, v Italiji in ponekod v Avstriji pa takso odmerjajo glede na vrsto namestitev in kategorijo.
Podražitev za nič
Posoškemu mnenju se pridružujejo tudi drugje. »Pobudo podpiram. Eno so hoteli, kjer nočitev stane sto evrov, in se še nekaj evrov takse niti ne pozna. Drugo pa so avtokampi v predsezoni, kjer taksa nanese kar trideset odstotkov cene, med sezono pa dvajset odstotkov celotnega zneska,« našteva Miroslav Koljenšić iz izolskega avtokampa Jadranka.
Še bolj nejevoljni so v gorenjskem kampu Šobec, kjer pravijo, da vsa opozorila na državni in lokalni ravni niso zalegla. »Taksa se je povečala za trikrat kar čez noč. Gost pa za to ne dobi popolnoma nič več. To z vidika turista ni prav,« trdi direktor kampa Šobec Uroš Ambrožič.
Razlika je očitna
»V Radovljici so se odločili, da bo imel kamp enako takso kot vsi ostali, kar ni v redu. V primeru Šobca tudi zato, ker smo od cest do celotne infrastrukture vse gradili z lastnimi sredstvi, brez podpore občine. Imamo lasten vodovod, lastno vrtino, lastno čistilno napravo, za katero prispevamo vse davke in prispevke državi, kot vsi ostali. Ustvarimo polovico vseh nočitev v občini. Lani smo plačali 78.000 evrov takse, kar ob enakih številkah za letos pomeni 230.000 evrov,« je prepričan Uroš Ambrožič.
»V Radovljici so se odločili, da bo imel kamp enako takso kot vsi ostali, kar ni v redu. V primeru Šobca tudi zato, ker smo od cest do celotne infrastrukture vse gradili z lastnimi sredstvi, brez podpore občine. Imamo lasten vodovod, lastno vrtino, lastno čistilno napravo, za katero prispevamo vse davke in prispevke državi, kot vsi ostali. Ustvarimo polovico vseh nočitev v občini. Lani smo plačali 78.000 evrov takse, kar ob enakih številkah za letos pomeni 230.000 evrov,« je prepričan Uroš Ambrožič.
Ali bodo na novo izpostavljeni argumenti tokrat prepričali odgovorne? V Zavodu Dolina Soče pravijo, da so se še pred spremembami občinskih odlokov o ceni takse v anketi ponudniki večinoma strinjali z višjo takso za vse občine in da naj bo ta enaka vse leto ne glede na vrsto namestitev. »Res je, da je naša taksa ponekod že višja kot v tujini. Toda avstrijske dežele imajo že uveden tudi turistični davek, ki ga ob taksi, ki jo plačajo obiskovalci, plačujejo dodatno vsi ponudniki in ostali deležniki v turističnih krajih iz lastnih prihodkov,« opozarja direktor zavoda Janko Humar.
Enako navaja tudi župan bovške občine Valter Mlekuž in dodaja: »Občina v turizem vlaga veliko več, kot pobere s turistično takso. Zagotovo pa smo med tistimi turističnimi destinacijami v Sloveniji, ki so se odločile za najnižje povišanje takse in prehodno obdobje za kampe. Seveda bi bili tudi mi veseli, če bi tudi promocijska taksa ostala v lokalnem okolju, saj bi jo znali še kako koristno uporabiti, vendar smo pri tej odločitvi države nemočni.«
Skupni znesek turistične in promocijske takse v višini dveh evrov je še vedno precej pod najvišjim zneskom, ki ga dovoljuje zakon, pa izpostavljajo v Tolminu. »Poudariti je treba, da vlaganje občine v turistično infrastrukturo vseskozi bistveno presega namenske vire, zbrane s turistično takso. Če bomo želeli slediti potrebam, ki jih turizem prinaša, bo nujno s takimi vlaganji nadaljevati tudi v prihodnje,« je opozoril župan Uroš Brežan.
