V nadaljevanju preberite:

Ena od posledic epidemije covida-19 in ukrepov za njeno zajezitev je bilo izrazito povečanje števila ljudi v duševni stiski. Slovenija je povsem na repu med državami po številu strokovnjakov za duševno zdravje na 1000 prebivalcev. Hkrati pa pri nas še vedno, kljub trem desetletjem prizadevanja, ni zakonsko urejeno področje psihoterapije. Nič ne kaže, da se bo to kaj kmalu spremenilo.

Psihoterapija pri nas ni regulirana na noben način. Vsakdo, ki se tako odloči, gre lahko na Ajpes, odpre espe in se okliče za psihoterapevta. Pri tem ne bo naletel na prav nobeno pravno oviro. To je zelo narobe, opozarjajo pri vseh treh strokovnih organizacijah: Združenju za psihoterapijo Slovenije (ZPT), Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP) in Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje (SZPS). Njihova videnja, kako bi bilo treba postaviti formalne okvire, pa se med seboj precej razlikujejo in prav ta strokovna razhajanja so med utemeljitvami ministrstva za zdravje – v vsakem mandatu nekje od leta 2004 naprej –, zakaj doslej niso storili še nobenega konkretnega koraka. Bilo je več poskusov, delovnih skupin in sestankov, a za zdaj brez rezultata. Čeprav je normativna ureditev kot ukrep za izboljšanje dostopa do psiholoških in psihoterapevtskih storitev opredeljena med specifičnimi cilji resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028.