Kdaj se bo Luka Koper obarvala v rožnato?
Delegacija iz Nagoye, največjega japonskega pristanišča, je včeraj obiskala Koper
Odpri galerijo
Japonski ladjar Ocean Network Express – ONE, ki je prepoznaven po rožnatih kontejnerjih, od lani povezuje Koper z egiptovsko Damietto in grškim Pirejem. Foto Luka Koper
»Prizadevamo si za vzpostavitev neposredne linije z Japonsko, kar pa ni samo odvisno od nas. Več kot bo poslovnih povezav med obema državama, večja je možnost za tako povezavo,« ocenjuje Dimitrij Zadel, predsednik uprave Luke Koper, ki je danes gostil delegacijo iz Nagoye, največjega japonskega pristanišča. Kot poudarja, pa Japonce skrbi izgradnja drugega železniškega tira, ki je še na ravni načrtov.
Luka Koper je sicer z japonskim ladjarjem Ocean Network Express – ONE, ki je prepoznaven po rožnatih kontejnerjih, začela sodelovati lani, pri čemer njihova ladijska linija za zdaj povezuje Koper z egiptovsko Damietto in grškim Pirejem.
V Luki Koper so navedli, da je Japonska sicer njihova pomembna trgovinska partnerica, saj je količina letnega pretovora dosegla že skoraj pol milijona ton. Največ je blaga v kontejnerjih ter avtomobilov.
Nagoya, ki leži na pacifiški obali, ima 197 milijon ton letnega pretovora (Luka Koper ima za primerjavo 24 milijonov ton pretovora). Tridesetčlanska gospodarska delegacija si bo v teh dneh ogledala tudi preostala severnojadranska pristanišča.
»V medsebojnem sodelovanju vidimo velik potencial,« sta poudarila Akihiko Hattori, prvi mož pristaniške uprave, in Jiro Takahashi, podpredsednik trgovske zbornice v Nagoyi.
»Pristaniška skupnost koprskega pristanišča si že precej let skuša vzpostaviti močne povezave z Japonsko, počasi pa to tudi uresničuje. Tovor prihaja za oskrbovanje trgov srednje in vzhodne Evrope, kjer je s svojimi velikimi naložbami prisotna japonska avtomobilska industrija,« pojasnijo v sekciji špediterjev pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Ob tem dodajo, da japonski interes za Koper sicer obstaja, a vse pade, če ne bomo pravočasno poskrbeli za železniško povezavo z zaledjem. Poleg tega so Japonci tradicionalno vezani na severnoevropska pristanišča.
»Slovenija je preveč odvisna od evropskega trga, zato se tudi v Primorski gospodarski zbornici trudimo, da bi gospodarstvo povezali tudi z drugimi, predvsem z azijskimi in ameriškimi trgi,« omeni njen direktor Robert Rakar.
»V zadnjih desetih do petnajstih letih vlagatelji, vključno z japonskimi, to regijo obravnavajo kot varno. Osredotočeni pa so na vstopno točko za evropski trg, zato je z globalnega vidika včasih nerazumljivo, da se je treba ubadati z več državami,« meni Tamas Tanarki iz madžarske podružnice japonskega podjetja Yusen Logisatics.
Kot izpostavi, lahko tekmovalnost in konflikti med severnojadranskimi pristanišči, ki so drug od drugega oddaljeni največ 70 kilometrov, pripelje do upada interesa za prihod svetovnega tovora. Celo stavka v Luki Koper iz leta 2011, ki je trajala več dni, se je zapisala Japoncem v spomin.
Luka Koper je sicer z japonskim ladjarjem Ocean Network Express – ONE, ki je prepoznaven po rožnatih kontejnerjih, začela sodelovati lani, pri čemer njihova ladijska linija za zdaj povezuje Koper z egiptovsko Damietto in grškim Pirejem.
Japonce skrbi izgradnja drugega železniškega tira, ki je še na ravni načrtov.
V Luki Koper so navedli, da je Japonska sicer njihova pomembna trgovinska partnerica, saj je količina letnega pretovora dosegla že skoraj pol milijona ton. Največ je blaga v kontejnerjih ter avtomobilov.
Nagoya, ki leži na pacifiški obali, ima 197 milijon ton letnega pretovora (Luka Koper ima za primerjavo 24 milijonov ton pretovora). Tridesetčlanska gospodarska delegacija si bo v teh dneh ogledala tudi preostala severnojadranska pristanišča.
»V medsebojnem sodelovanju vidimo velik potencial,« sta poudarila Akihiko Hattori, prvi mož pristaniške uprave, in Jiro Takahashi, podpredsednik trgovske zbornice v Nagoyi.
V Luki Koper si prizadevajo za vzpostavitev direktne ladijske linije z Japonsko. Foto Luka Koper
»Pristaniška skupnost koprskega pristanišča si že precej let skuša vzpostaviti močne povezave z Japonsko, počasi pa to tudi uresničuje. Tovor prihaja za oskrbovanje trgov srednje in vzhodne Evrope, kjer je s svojimi velikimi naložbami prisotna japonska avtomobilska industrija,« pojasnijo v sekciji špediterjev pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Ob tem dodajo, da japonski interes za Koper sicer obstaja, a vse pade, če ne bomo pravočasno poskrbeli za železniško povezavo z zaledjem. Poleg tega so Japonci tradicionalno vezani na severnoevropska pristanišča.
»Slovenija je preveč odvisna od evropskega trga, zato se tudi v Primorski gospodarski zbornici trudimo, da bi gospodarstvo povezali tudi z drugimi, predvsem z azijskimi in ameriškimi trgi,« omeni njen direktor Robert Rakar.
Celo stavka v Luki Koper iz leta 2011, ki je trajala več dni, se je zapisala Japoncem v spomin.
»V zadnjih desetih do petnajstih letih vlagatelji, vključno z japonskimi, to regijo obravnavajo kot varno. Osredotočeni pa so na vstopno točko za evropski trg, zato je z globalnega vidika včasih nerazumljivo, da se je treba ubadati z več državami,« meni Tamas Tanarki iz madžarske podružnice japonskega podjetja Yusen Logisatics.
Kot izpostavi, lahko tekmovalnost in konflikti med severnojadranskimi pristanišči, ki so drug od drugega oddaljeni največ 70 kilometrov, pripelje do upada interesa za prihod svetovnega tovora. Celo stavka v Luki Koper iz leta 2011, ki je trajala več dni, se je zapisala Japoncem v spomin.
