Kdo v resnici mečka s HE na srednji Savi?

Sava med Ježico in Suhadolom: Brez ustrezne strokovne podlage za DPN vlada ne more nadaljevati umeščanja HE
Fotografija: HE Blanca ima eno najlepših ribjih stez na savski hidroverigi (na sliki), ki pa očitno še dolgo ne bo imela pravega učinka, saj manjkajo HE na srednji Savi in zadnja v nizu HE na spodnji Savi Mokrice. Foto Jure Eržen
Odpri galerijo
HE Blanca ima eno najlepših ribjih stez na savski hidroverigi (na sliki), ki pa očitno še dolgo ne bo imela pravega učinka, saj manjkajo HE na srednji Savi in zadnja v nizu HE na spodnji Savi Mokrice. Foto Jure Eržen

Ljubljana – Če Sloveniji do 31. decembra ne bo uspelo skladno z evropsko uredbo o upravljanju energetske unije pripraviti nacio­nalnega energetskega in podnebnega načrta z ukrepi do leta 2030 in vizijo do leta 2040, realno ne bo mogoče do leta 2030 v strukturi virov zagotoviti več kot 30-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov. Tega bi najhitreje dosegli z novimi hidroelektrarnami, a Sava bo očitno vsaj še desetletje tekla – divja.

Slovenska politika s premierom Marjanom Šarcem na čelu je prvič v predvolilnem času, nato pri sklepanju koalicijske pogodbe in ponovno po pol leta vladanja letos spomladi izrazila polno podporo gradnji hidroelektrarn (HE) na srednji Savi, to je od Ježice do Suhadola pri Zidanem Mostu. Na infrastrukturnem ministrstvu so jo imenovali celo »prioriteto mandata« ministrice Alenke Bratušek, a projekt, ki ima nasprotnike zlasti na litijskem območju, še kar stoji. Medtem ko stroka razglablja o sprejetih obveznostih za znižanje porabe fosilnih energentov, o odvisnosti Slovenije od zgolj dveh elektroenergetskih blokov (Nek in Teš) ter hkrati od uvoza električne energije, ki je bil lani 15,3-odstotni, prehod v nizkoogljično družbo razglaša za enega od najzahtevnejših korakov za slovensko energetiko, gospodarstvo in gospodinjstva, si politika in potencialni investitor, Holding Slovenske elektrarne (HSE), izmenjujeta očitke, zakaj da se na srednji Savi nič ne premakne.



Koncesijska pogodba, ki je bila v času vlade Mira Cerarja skoraj štiri leta v medresorskem usklajevanju, je še vedno v tej fazi. V kabinetu premiera Marjana Šarca in na okoljskem ministrstvu pravijo, da »usklajevanje koncesijske pogodbe kot tudi pogovori o aktivnostih pri umeščanju hidroelektrarn na srednji Savi v prostor še potekajo« in da bo sklepnim formalnim aktivnostim sledil sporazum z lokalnimi skupnostmi. Na vprašanje, zakaj se projekt ne premakne z mrtve točke, v Šarčevem kabinetu kažejo s prstom na investitorja. »Umeščanje hidroelektrarn na srednji Savi v prostor se bo nadaljevalo, ko bo naročnik zagotovil ustrezne strokovne podlage za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN).« Na HSE pravijo: »Zadnjega pol leta ni bilo bistvenega napredka pri podpisu koncesijske pogodbe. Ta je še vedno v fazi usklajevanja pri organih koncedenta.« Koncedent pa je vlada …

Hidroelektrarne kot koalicijska zaveza


Marjan Šarec in koalicijski partnerji: HE so podpirali lani in podpirajo jih letos, a premakne se nič. Foto Roman Šipić
Marjan Šarec in koalicijski partnerji: HE so podpirali lani in podpirajo jih letos, a premakne se nič. Foto Roman Šipić


Ta je v koalicijskem sporazumu zapisala, da bo zanesljivost oskrbe ob zavezi razogljičenja zagotovljena predvsem z ukrepi učinkovite porabe energije, nadaljnjo podporo izkoriščanju obnovljivih virov energije, ki jih ima Slovenija v največjem potencialu – hidroenergiji, z ustrezno energetsko mešanico virov in primerno stopnjo samozadostnosti. O tem je v koalicijski pogodbi predvideno, da bodo sklenili tudi koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save – s ciljem zagotavljanja optimalne izrabe vodnega potenciala v celotni verigi reke. Zato naj bi pospešili aktivnosti za začetek gradnje prvih treh hidroelektrarn na srednji Savi, tako imenovanih zasavskih hidroelektrarn: Suhadol, Trbovlje in Renke. Okoljski minister Simon Zajc, ki se je Šarčevi ekipi v kvoti SMC pridružil zadnji, je zagotovil, da prav tako »podpira vse investicije v obnovljive vire energije, torej tudi gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, seveda ob upoštevanju vseh zahtev in pogojev, ki jih preverjajo ob umeščanju tovrstnih objektov v prostor«.
Celotno območje koncesije, na katerem bodo umeščene v prostor​ srednjesavske hidroelektrarne, se deli na odsek, ki zajema HE Suhadol, Trbovlje, Renke, in odsek s HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save. Za vsak odsek pripravljajo ločen DPN. Sklep o njegovi pripravi za HE Suhadol, Trbovlje, Renke je vlada sprejela avgusta 2013, sklep o pripravi DPN za ljubljanski in litijski odsek Save še ni sprejet.


Od kod dobiti tisoč gigavatnih ur elektrike?


Država nima alternative HE na srednji Savi, evropska komisija pa na področju obnovljivih virov energije Sloveniji do leta 2030 priporoča »dvig ambicij« na 37 odstotkov. Skupna letna potencialna energija vodnega telesa, ki je predmet koncesije za srednjo Savo, ob upoštevanju 50-letnega hidrološkega obdobja (1961–2010) iz povprečnih letnih pretokov reke Save znaša okrog 1000 gigavatnih ur na leto. Inštalirana moč devetih hodroelektrarn med Ježico in Suhadolom naj bi bila skoraj 300 megavatov, kar je toliko, kot če bi ob Savi stali dve nekdanji trboveljski termoelektrarni in pol (imela je moč 125 megavatov). Za primerjavo: neto poraba električne energije je lani znašala dobrih 13.620 gigavatnih ur. Srednja Sava bi v trenutnih razmerah predstavljala 7,7 odstotka porabe električne energije.


Brez OVE bo treba znižati porabo v industriji


Po odprtju brežiške HE sta gradnja in umeščanje načrtovanih HE zastala; postopek za HE Mokrice stoji, za srednjo Savo se zatika.<br />
Foto Jure Eržen
Po odprtju brežiške HE sta gradnja in umeščanje načrtovanih HE zastala; postopek za HE Mokrice stoji, za srednjo Savo se zatika.
Foto Jure Eržen


Kolikšne bi bile kazni, če Slovenija z deleži obnovljivih virov in učinkovite porabe energije v bruto porabi ne bi zadostila ciljem energetskega prehoda v nizkoogljično družbo, nista hotela ugibati niti politika, še manj gospodarstvo. Iz slednjega je čedalje pogosteje slišati opozorila, da bi morali ob nedoseganju ciljev OVE ustrezno znižati porabo industrije. To, so povedali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), bi lahko imelo opazne posledice za državo in naš BDP. »Med industrijo je kar nekaj energetsko intenzivnih podjetij, ki so tudi izvozniki in bi jih ukrepi prizadeli ne glede na visoko energetsko učinkovitost. Tudi slovenska industrija se bo morala tako kot drugje prestrukturirati v okviru energetskega prehoda, vendar premišljeno in v razumnih rokih.« Energija iz novih hidroelektrarn lahko po njihovem olajša ta prehod.


Pri gradnji HE do sedemkrat več zaposlitev kot pri TE


Gospodarstvo v gradnji hidroelektrarn vidi priložnost za posel: 90 odstotkov storitev, opreme in gradbenih del po zadnjih dostopnih podatkih GZS pri gradnji namreč zagotovijo domača podjetja. Po podatkih Svetovne banke ima gradnja hidroelektrarn visok multiplikativni učinek, saj generira od pet- do sedemkrat več zaposlitev kot gradnja termoelektrarn glede na enak vložen znesek. Ekonomska aktivnost se ob okrepljeni gradnji hidroelektrarn po navedbah GZS poviša predvsem v gradbeništvu, kjer je povprečno več kot polovica investicije namenjena gradbenim delom. Ocenjeni učinek na BDP je leta 2010 znašal 0,25, leta 2020 naj bi dosegel 0,45, do leta 2045 pa po preračunih Umarja vsako leto okrog 0,20 odstotka BDP.


Postopki umeščanja so vse daljši


Dosedanje izkušnje s celovitimi presojami vplivov na okolje v Sloveniji kažejo, da imajo te bolj normativni značaj, pravijo pri GZS Foto Mavric Pivk
Dosedanje izkušnje s celovitimi presojami vplivov na okolje v Sloveniji kažejo, da imajo te bolj normativni značaj, pravijo pri GZS Foto Mavric Pivk


Vode je v državi veliko. Ker je izrabljenega polovico hidroenergetskega potenciala, je druga, neizkoriščena polovica najbolj pripravno »orodje« za prehod v nizkoogljično družbo. Naše hidroelektrarne proizvedejo približno tretjino letne proizvodnje elektrike, predvsem z dravskimi elektrarnami. Veriga od HE Moste do HE Mokrice – gradnja slednje je zaradi postopka pred upravnim sodiščem ustavljena – ne daje pričakovanih učinkov, ker je večji del manjka: od 18 načrtovanih jih deluje peterica na spodnji Savi – od Brežic do Vrhovega – in tri na zgornji Savi – od Most do Medvod. Kot del srednjesavske verige je načrtovana tudi črpalna elektrarna Požarje, ki bi bila pomemben vir za terciarno rezervo, ki jo kupujemo v tujini; ta bi za obdobje, ko energije iz obnovljivih virov ne bi bilo, shranila tudi presežke proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn. Vendar so postopki umeščanja v prostor za vsak nov objekt daljši. Dosedanje izkušnje s celovitimi presojami vplivov na okolje v Sloveniji kažejo, da imajo te bolj normativni značaj, pravijo pri GZS – v smislu prepovedi gradnje (hidro)energetskih objektov, kajti v Sloveniji je »celovita presoja vplivov na okolje le verifikacijski postopek, ne pa optimizacijsko opravilo, v okviru katerega bi upoštevali načelo Alara, ki se nanaša na zmanjšanje vplivov na najmanjšo možno mero ob upoštevanju gospodarskih, socialnih in tehnoloških pogojev«.

Naše reke od nekdaj dišijo tujcem

Gospodarstveniki ne pozabijo povedati, da so naše reke vedno privabljale tuje vlagatelje. Ti se že več kot osemdeset let zanimajo za Savo. Na Ljubljanici je bila že leta 1897, le dve leti za Teslino elektrarno na Niagari, zgrajena hidroelektrarna na trifazni tok s trikilovoltnim daljnovodom do papirnice Vevče. Med drugo svetovno vojno so Nemci izdelali projekte za hidroelektrarne na spodnji Savi. Tudi na razpis za koncesijo na spodnjesavski verigi so se leta 1994 prijavile velike energetske družbe, EdF iz Francije, Hydro Quebec iz Kanade in Verbund iz Avstrije.

Komentarji: