Ko je poveljnik minister za zdravje
Uprava za zaščito in reševanje je posodobila državni načrt delovanja med epidemijo.
Odpri galerijo
V novi državni načrt delovanja v času epidemije so vključeni vsi državni organi, ustanove, službe, policija, vojska in nevladne organizacije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V prihodnje naj se ne bi več zgodilo, kar se je zgodilo spomladi letos: ko se je pojavila pandemija covida-19, nikjer v Sloveniji ni bilo niti dovolj zaščitnih sredstev niti zdravstvene opreme in zdravil.
Posodobljeni državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni – verzija 2.0, ki ga je sprejela vlada, predvideva, da morajo vse institucije v državi nabaviti, skladiščiti in vzdrževati vse potrebno za mesec dni delovanja v času bolezni, načrtovati pa morajo za tri mesece vnaprej. Spreminja se tudi poveljevanje.
Državni načrt iz leta 2016 ni bil ustrezen, praksa pa pomeni več kot tisoč teorij, lahko sklepamo po spremembah načrta, ki so nastale po trimesečnih izkušnjah z letošnjo pandemijo.
Na upravi za zaščito in reševanje, kjer so državni načrt iz leta 2016 v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za varovanje zdravja (NIJZ) posodobili, so pojasnili, da se je spremenilo samo izhodišče: po starem se je načrtovanje začelo, ko je bila razglašena epidemija, zdaj pa je predvideno, da se celoten družbeni sistem prilagodi in je v nenehni pripravljenosti na izbruh nalezljive bolezni.
Načrt vključuje prav vsa ministrstva, vse urade, policijo, vojsko, lokalne skupnosti, zavode – od zdravstvenih, kulturnih, šolskih do športnih in pogrebnih ustanov, različne službe in tudi nevladne organizacije, medije, skratka vse v državi.
V prihodnjih 60 dneh morajo prav vsi pripraviti svoje načrte za epidemijo oziroma, če jih že imajo, veljavne prilagoditi novemu državnemu načrtu. V 30 dneh pa morajo zagotoviti tudi denar in zalogo materialno-tehničnih sredstev za najmanj mesec dni svojega delovanja.
Med epidemijo je na vrhu celotne piramide vodenja minister za zdravje, ki razglasi epidemijo – to lahko stori tudi vlada – in predlaga aktiviranje državnega načrta, kar izpelje poveljnik Civilne zaščite s tem, da aktivira regijske in občinske načrte ter tudi načrte vseh ustanov.
O zdravstvenih ukrepih za omejitev širjenja epidemije odloča minister za zdravje na podlagi predloga NIJZ, poveljnik civilne zaščite pa spremlja razmere na okuženem območju in odloča o nadaljnjih ukrepih, na predlog ministra za zdravje aktivira tudi center za obveščanje, ki skrbi za zvezo do nižjih ravni.
Če je treba, poveljnik civilne zaščite ali njegov namestnik zaprosi za pomoč policijo, poda lahko tudi predlog za aktiviranje Slovenske vojske. O tem se lahko odloči sam, na predlog ministrstva za zdravje, na predlog župana in regijskega ali občinskega poveljnika civilne zaščite.
Kot je v času nekdanje Jugoslavije vseobsežni načrt NNNP (»Nič nas ne sme presenetiti«) vključeval za primer naravnih nesreč in drugih ogroženosti prav vse prebivalce, tako zdaj državni pandemični načrt v delovanje vključuje niz nevladnih organizacij in prostovoljcev, kot so Rdeči križ, Karitas, taborniki, skavti in druge.
Z novim načrtom so predvideni ukrepi, ki so se izvajali spomladi in nekateri se še vedno izvajajo, to so predvsem omejitve svobode gibanja: osamitev za okužene, karantena za zdrave, omejitve pri prestopanju državnih meja in gibanje znotraj države, nujni zdravstveni ukrepi, kot so obvezno merjenje telesne temperature, omejitev in prepoved prodaje določenih izdelkov ter podobni.
Nenavaden in strašljiv, a najbrž nujen je zapis na 51. strani načrta, ki občinam nalaga, da v prostorske načrte umestijo lokacije za pokop večjega števila umrlih; načrtujejo naj jih tudi zunaj dosedanjih pokopališč, prav tako naj občine pripravijo vse za zaščito inficiranih trupel, če jih ne bo mogoče dovolj hitro pokopati.
Vse našteto v državnem načrtu izvajajo javne službe.
Posodobljeni državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni – verzija 2.0, ki ga je sprejela vlada, predvideva, da morajo vse institucije v državi nabaviti, skladiščiti in vzdrževati vse potrebno za mesec dni delovanja v času bolezni, načrtovati pa morajo za tri mesece vnaprej. Spreminja se tudi poveljevanje.
Državni načrt iz leta 2016 ni bil ustrezen, praksa pa pomeni več kot tisoč teorij, lahko sklepamo po spremembah načrta, ki so nastale po trimesečnih izkušnjah z letošnjo pandemijo.
Celoten sistem se pripravi na izbruh epidemije
Na upravi za zaščito in reševanje, kjer so državni načrt iz leta 2016 v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za varovanje zdravja (NIJZ) posodobili, so pojasnili, da se je spremenilo samo izhodišče: po starem se je načrtovanje začelo, ko je bila razglašena epidemija, zdaj pa je predvideno, da se celoten družbeni sistem prilagodi in je v nenehni pripravljenosti na izbruh nalezljive bolezni.
Načrt vključuje prav vsa ministrstva, vse urade, policijo, vojsko, lokalne skupnosti, zavode – od zdravstvenih, kulturnih, šolskih do športnih in pogrebnih ustanov, različne službe in tudi nevladne organizacije, medije, skratka vse v državi.
V prihodnjih 60 dneh morajo prav vsi pripraviti svoje načrte za epidemijo oziroma, če jih že imajo, veljavne prilagoditi novemu državnemu načrtu. V 30 dneh pa morajo zagotoviti tudi denar in zalogo materialno-tehničnih sredstev za najmanj mesec dni svojega delovanja.
Poveljevanje
Med epidemijo je na vrhu celotne piramide vodenja minister za zdravje, ki razglasi epidemijo – to lahko stori tudi vlada – in predlaga aktiviranje državnega načrta, kar izpelje poveljnik Civilne zaščite s tem, da aktivira regijske in občinske načrte ter tudi načrte vseh ustanov.
O zdravstvenih ukrepih za omejitev širjenja epidemije odloča minister za zdravje na podlagi predloga NIJZ, poveljnik civilne zaščite pa spremlja razmere na okuženem območju in odloča o nadaljnjih ukrepih, na predlog ministra za zdravje aktivira tudi center za obveščanje, ki skrbi za zvezo do nižjih ravni.
Če je treba, poveljnik civilne zaščite ali njegov namestnik zaprosi za pomoč policijo, poda lahko tudi predlog za aktiviranje Slovenske vojske. O tem se lahko odloči sam, na predlog ministrstva za zdravje, na predlog župana in regijskega ali občinskega poveljnika civilne zaščite.
Državne ustanove morajo imeti zaloge za mesec dni delovanja.
Predvidena je omejitev gibanja in obvezni zdravstveni postopki.
Predviden je tudi pokop zunaj pokopališč in zaščita inficiranih trupel.
Predvidena je omejitev gibanja in obvezni zdravstveni postopki.
Predviden je tudi pokop zunaj pokopališč in zaščita inficiranih trupel.
Kot je v času nekdanje Jugoslavije vseobsežni načrt NNNP (»Nič nas ne sme presenetiti«) vključeval za primer naravnih nesreč in drugih ogroženosti prav vse prebivalce, tako zdaj državni pandemični načrt v delovanje vključuje niz nevladnih organizacij in prostovoljcev, kot so Rdeči križ, Karitas, taborniki, skavti in druge.
Lokacije za množične pokope
Z novim načrtom so predvideni ukrepi, ki so se izvajali spomladi in nekateri se še vedno izvajajo, to so predvsem omejitve svobode gibanja: osamitev za okužene, karantena za zdrave, omejitve pri prestopanju državnih meja in gibanje znotraj države, nujni zdravstveni ukrepi, kot so obvezno merjenje telesne temperature, omejitev in prepoved prodaje določenih izdelkov ter podobni.
Nenavaden in strašljiv, a najbrž nujen je zapis na 51. strani načrta, ki občinam nalaga, da v prostorske načrte umestijo lokacije za pokop večjega števila umrlih; načrtujejo naj jih tudi zunaj dosedanjih pokopališč, prav tako naj občine pripravijo vse za zaščito inficiranih trupel, če jih ne bo mogoče dovolj hitro pokopati.
Vse našteto v državnem načrtu izvajajo javne službe.
