Kolesarski vlak do Pliberka in z več kolesarji
Koroška proga: Lani prepeljali 133 kolesarjev – Vlak (še) nezanimiv za dnevne delovne migrante
Odpri galerijo
Ob sobotah kolesarski vlak iz Maribora odpelje ob 7.35 in 14.50, enosmerna vozovnica do Pliberka za potnika in kolo pa stane dobrih 13 evrov. Med tednom vlak na tej relaciji vozi trikrat na dan. Foto Tadej Regent/DELO
Dravograd – Jutri bo iz Maribora še uradno začel voziti sobotni kolesarski vlak, ki na Koroški progi svoje poti letos prvič ne bo končal na Prevaljah, ampak jo bo nadaljeval do avstrijskega Pliberka, od koder bodo kolesarji lahko prestopali na vlake do Celovca. Vlaki bodo do 1. septembra na tej relaciji vozili trikrat na dan, na sobotnih, kolesarskih, pa bo zagotovljen še dodatni prostor za kolesa. Med potniki jutri pričakujejo najmanj 30 kolesarjev.
Po podatkih Slovenskih železnic (SŽ) so lani na kolesarskem vlaku na Koroški progi našteli 133 kolesarjev, letos pa pričakujejo, da se bo njihovo število najmanj podvojilo. Ker je vlak lani vozil prvič, ni šlo brez težav. Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška pravi, da bodo SŽ izboljšale sistem vpetja koles, na železniških postajah bolje označile vozne rede, informacije pa bodo objavljene tudi v tujih jezikih, saj je na Dravski kolesarski poti vse več tujih kolesarjev.
Na slovenskem delu poti, ki sicer vodi skozi štiri države in je dolga 710 kilometrov, bodo ob 150 kilometrih že obstoječih letos na novo uredili še deset kilometrov kolesarskih poti: poldrugi kilometer na Muti, nekaj odsekov v Radljah ob Dravi ter med Rušami in Mariborom, kjer bodo postavili prva počivališča. Rozman pravi, da bo njihov koncept enoten vzdolž celotne trase po Sloveniji, ki so jo na novo označili s 450 tablami od avstrijske do hrvaške meje.
Dravska kolesarska pot je v Sloveniji dobila tudi svojo spletno stran dravabike.si. Čezmejni sobotni kolesarski vlak bo v poletni sezoni pripomogel k spodbujanju bolj trajnostnih načinov mobilnosti na obeh straneh Koroške, kjer ni le Dravska kolesarska pot, ampak tudi čezmejni Geopark Karavanke, vključen v svetovno mrežo geoparkov pod zaščito Unesca.
RRA Koroška je izdelala študijo o čezmejni mobilnosti proti sosednji Avstriji, ki ni namenjena zgolj analizi stanja, pač pa spodbujanju mobilnosti z javnimi prevoznimi sredstvi. Po anketi med prebivalci Prevalj, Raven na Koroškem, Dravograda in Vuzenice je prvi motiv za občasni obisk Avstrije še vedno nakupovanje, medtem ko je glavni razlog za redne obiske večinoma delo.
»Brez delavcev na črno in sezonskih delavcev po naši oceni pri sosedih dela približno dva tisoč Korošcev, večinoma iz Mežiške doline,« pravi Peter Zajc iz RRA Koroška. Na avstrijskem Koroškem je vse več tudi dijakov in študentov iz vseh treh koroških dolin. Največ, 46, jih je na dvojezični zvezni trgovski akademiji, ki jo skupaj obiskujejo 104 Slovenci. Veliko mladih Korošcev se izobražuje na Slovenski gimnaziji v Celovcu.
Večina Korošcev v Avstrijo največ potuje z osebnim avtomobilom ali kot sopotnik v njem, zelo redko s kolesom ali vlakom. Vlak, ki jim je sicer blizu, je zanje zaradi voznega reda neuporaben.
133 kolesarjev so lani SŽ prepeljale na progi med Mariborom in Prevaljami, letos pa nameravajo njihovo število najmanj podvojiti
Po podatkih Slovenskih železnic (SŽ) so lani na kolesarskem vlaku na Koroški progi našteli 133 kolesarjev, letos pa pričakujejo, da se bo njihovo število najmanj podvojilo. Ker je vlak lani vozil prvič, ni šlo brez težav. Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška pravi, da bodo SŽ izboljšale sistem vpetja koles, na železniških postajah bolje označile vozne rede, informacije pa bodo objavljene tudi v tujih jezikih, saj je na Dravski kolesarski poti vse več tujih kolesarjev.
13,40 evra je treba odšteti za enosmerno vozovnico na kolesarskem vlaku od Maribora do Pliberka. V ceno je ključen tudi prevoz kolesa.
Na slovenskem delu poti, ki sicer vodi skozi štiri države in je dolga 710 kilometrov, bodo ob 150 kilometrih že obstoječih letos na novo uredili še deset kilometrov kolesarskih poti: poldrugi kilometer na Muti, nekaj odsekov v Radljah ob Dravi ter med Rušami in Mariborom, kjer bodo postavili prva počivališča. Rozman pravi, da bo njihov koncept enoten vzdolž celotne trase po Sloveniji, ki so jo na novo označili s 450 tablami od avstrijske do hrvaške meje.
Na slovenskem delu Dravske kolesarske poti, ki sicer vodi skozi štiri države in je dolga 710 kilometrov, bodo ob 150 kilometrih že obstoječih letos na novo uredili še deset kilometrov kolesarskih poti.
FOTO Tadej Regent/DELO
FOTO Tadej Regent/DELO
Dravska kolesarska pot je v Sloveniji dobila tudi svojo spletno stran dravabike.si. Čezmejni sobotni kolesarski vlak bo v poletni sezoni pripomogel k spodbujanju bolj trajnostnih načinov mobilnosti na obeh straneh Koroške, kjer ni le Dravska kolesarska pot, ampak tudi čezmejni Geopark Karavanke, vključen v svetovno mrežo geoparkov pod zaščito Unesca.
Na vlaku ni delovnih migrantov
RRA Koroška je izdelala študijo o čezmejni mobilnosti proti sosednji Avstriji, ki ni namenjena zgolj analizi stanja, pač pa spodbujanju mobilnosti z javnimi prevoznimi sredstvi. Po anketi med prebivalci Prevalj, Raven na Koroškem, Dravograda in Vuzenice je prvi motiv za občasni obisk Avstrije še vedno nakupovanje, medtem ko je glavni razlog za redne obiske večinoma delo.
»Brez delavcev na črno in sezonskih delavcev po naši oceni pri sosedih dela približno dva tisoč Korošcev, večinoma iz Mežiške doline,« pravi Peter Zajc iz RRA Koroška. Na avstrijskem Koroškem je vse več tudi dijakov in študentov iz vseh treh koroških dolin. Največ, 46, jih je na dvojezični zvezni trgovski akademiji, ki jo skupaj obiskujejo 104 Slovenci. Veliko mladih Korošcev se izobražuje na Slovenski gimnaziji v Celovcu.
Večina Korošcev v Avstrijo največ potuje z osebnim avtomobilom ali kot sopotnik v njem, zelo redko s kolesom ali vlakom. Vlak, ki jim je sicer blizu, je zanje zaradi voznega reda neuporaben.
