Alenka Bratušek razkriva, koga bi poslala v Bruselj za komisarja
Z vsemi močmi se bo borila za levosredinsko vlado, ker da samo ta zagotavlja razvoj države.
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Alenka Bratušek je svoje ime spet posodila stranki, potem ko so jo preimenovali v Zavezništvo, da bi bila prepoznavnejša. Optimizem gradi tudi zato, ker je bila prva predsednica katerekoli slovenske vlade, in to v najtežjih časih po osamosvojitvi. Bo to dvoje zadostovalo za ponovni preboj v državni zbor?
Zakaj menite, da vam bo na letošnjih volitvah uspelo?
Ker smo z odločnostjo in izkušnjami že dokazali, da znamo voditi vlado. Če smo znali rešiti državo pred bankrotom leta 2013, jo vsekakor znamo voditi tudi v boljših časih, ko je treba reševati položaj zdravstva ali upokojencev.
Kaj bo uspeh za vas na volitvah?
Naš cilj je doseči od pet do deset odstotkov podpore. S tem bomo več kot zadovoljni.
Je to realen rezultat glede na izhodišča? Pred štirimi leti ste bili premierka, za vami je bila velika ekipa podpornikov, zdaj se zdite zelo osamljeni.
Gre zgolj za vaš občutek. Za mano stoji še vedno številna ekipa, le redki so nas zapustili, predvsem tisti, ki so se zavzemali za lastne interese. Veliko znanih imen stranke gre z nami na volitve, zato smo prepričani, da imamo zastavljen realen rezultat, saj nam zdaj skoraj vse ankete kažejo zanesljivo uvrstitev v državni zbor. Naša naloga je, da ljudem jasno povemo, zakaj bi bilo dobro, da Stranka Alenke Bratušek doseže dober rezultat.
Vas je množica v Klubu Cankarjevega doma ob predstavitvi vaše biografske knjige V svojih čevljih presenetila?
Pričakovala sem takšen obisk in vesela sem, da se je toliko ljudi udeležilo predstavitve knjige. To ni bil politični shod, ampak so na dogodek prišli številni sopotniki, ki so me spremljali v obdobju vodenja vlade. Še posebno sem bila vesela Ljudmile Novak.
Vaša strankarska sopotnica Maša Kociper je na tem dogodku opisovala dogodke iz časa vašega vodenja vlade in dejala, da je bila v političnem smislu zelo naivna. Ste bili tudi vi takrat podobno naivni?
Ne bi rekla, da sem bila naivna …
Ste bili preveč idealistični?
Ko danes razmišljam o tistem obdobju, smo bili veliki idealisti, a nas je prvi neuspeh po zmagi na volitvah leta 2011 zelo hitro postavil na realna tla.
Zorana Jankovića ni bilo na predstavitvi knjige.
Ne, niti ga nisem povabila, ker je bil to moj dogodek in moja knjiga.
Kako se prodaja knjiga V svojih čevljih?
Kot mi povesta avtor biografije Tadej Golob in založniška hiša, je prodaja knjige boljša, kot smo pričakovali, in za slovenske razmere zelo dobra.
Sam knjigo razumem tudi kot sredstvo, s katerim želite javnost spomniti, da ste bili prva slovenska premierka in po številnih kriterijih tudi uspešna. Je kapital iz tistega obdobja še mogoče unovčiti v današnjem času?
Gre za specifične izkušnje, ki jih lahko pridobiš samo kot predsednica vlade, in takšne izkušnje ima v Sloveniji samo peščica. V knjigi pa je še enkrat predstavljen moj pogled, da dober predsednik vlade dela stvari, ki jih je treba narediti, ne pa nujno stvari, ki so všečne. S takšno držo tvegaš, da boš kot politik izgubil delež podpore, a to je najbolj odgovorna drža. Seveda bi ljudje precej raje slišali, da bodo prejemali visoke plače, da bodo pokojnine znašale tisoč evrov in podobno, a je treba biti pošten in predstaviti realno sliko. Zavedati se moramo, da ne delamo samo za sedanji trenutek, ampak za prihodnost.
Na začetku samostojne poti ste gradili Zavezništvo Alenke Bratušek, nato ste se preimenovali v Zavezništvo, zdaj ste spet pri Alenki Bratušek. Koliko se je spremenila Alenka Bratušek v primerjavo s tisto pred štirimi leti?
Kot oseba ne veliko, sem pa politično dozorela. Na nekatere pretekle stvari zdaj gledam drugače, kakšno bi izpeljala tudi drugače. Glede imena stranke moram pojasniti, da je edini vzrok za vrnitev k mojemu imenu v imenu stranke prepoznavnost. Potem ko sta nas zapustila dva poslanca in smo zato izgubili poslansko skupino, ste nas mediji različno poimenovali, od nepovezanih poslank do samostojnih poslank. Pragmatično smo v ime stranke vrnili Alenko Bratušek, da bi postali prepoznavnejši. Na kandidatni listi Stranke Alenke Bratušek so tako mladi kot starejši, doktorji znanosti, trije župani, zdravnik in številni drugi, kar kaže, da je naša stranka več kot samo Alenka Bratušek.
Kaj bi pa drugače storili?
Na vsak način ne bi ponovila komisarske zgodbe. Moja velika politična napaka je bila, da takrat nisem podprla izrazite želje Karla Erjavca, da bi zasedel položaj komisarja. Napaka je celo dvojna: če bi ga poslali v tujino, bi se Slovenija znebila velikega populista, po drugi strani pa bi Erjavec s svojimi bogatimi političnimi izkušnjami veliko bolje branil interese Slovenije, česar ni znal početi prvi slovenski komisar in pri čemer niti sedanja komisarka ni preveč uspešna. To kažejo problemi z evropsko komisijo, ki jih ima Slovenija.
Kateri?
Poglejte probleme z arbitražo, tu je vprašanje terana ali pa usoda NLB. To so resne teme, o katerih odloča evropska komisija, in z močnim komisarjem bi se stvari drugače zapeljale.
Včasih ste veliko bolj neposredno nagovarjali ženske, zdaj se mi zdi, da svoje ženske plati ne izpostavljate toliko kot nekoč. Se motim?
To dejstvo še odločneje poudarjam, saj sem edina političarka na čelu kakšne stranke. Na soočenju dvajsetih predsednikov strank na TV Slovenija sem bila edina ženska. To so opazili tudi kolegi in se nad tem dejstvom zamislili. Rekla sem jim, da takšno stanje lahko spremenijo le politične stranke, eden od njih pa je dejal, da imajo v stranki veliko žensk. Odgovorila sem mu: »Seveda jih imate, a na vrh jih ne spustite.« To je problem, ker ženskam vedno odmerijo položaj pod vrhom, kjer je treba veliko delati, odločati pa želijo moški …
Ali pa jih potisnejo v neizvoljiv okraj.
Pri tem vprašanju se je stanje precej izboljšalo, saj imamo v še aktualnem mandatu parlamenta več kot tretjino poslank, od 32 do 90 poslancev. Spolne kvote, nad katerimi se mnogi zmrdujejo, ker gre za prisilo, očitno dajejo pozitivne rezultate. Ko sem bila na Norveškem, kjer so imeli pred 30 leti podobne probleme, ugotavljajo, da so s spolnimi kvotami pomembno preoblikovali norveško politiko in gospodarstvo, saj je vanjo vstopila množica žensk. Takšna prisila očitno daje dobre rezultate in zaradi tega bi bilo treba razmisliti o podobnih korakih tudi v slovenskem gospodarstvu. Ne želim pa biti privilegirana zgolj zato, ker sem ženska.
V preteklosti ste se zavzemali za levosredinsko koalicijo. Pobudo sta dala Zoran Janković in Karl Erjavec. Ste bili povabljeni?
Ne. Nenavadno je, da se take koalicije sestavljajo sredi predvolilne kampanje. Nenavadno je, da je pobudnik akcije nekdo, ki sploh ne bo sodeloval na parlamentarnih volitvah s svojo stranko. Še najbolj nenavadno pa je, da zdaj proti Janezu Janši pozivata politika, ki sta mu leta 2012 omogočila, da je sestavil vlado. Janković, ker mu ni uspelo sestaviti svoje vlade, Erjavec pa zato, ker brez Desusa Janša takrat ne bi mogel oblikovati večine v državnem zboru.
Menim, da je naloga strank na levi sredini, da prepričamo čim več volivcev, da je levosredinska vlada edina prava rešitev za prihodnost Slovenije. Za ta cilj se bom na vso moč borila.
Bi sodelovali v katerikoli koaliciji, da le ne zmaga Janez Janša?
Vsi se trudimo, da ne zmaga SDS, ne smemo pa pozabiti, da je bila moja vlada tista, ki je z oblasti vrgla Janeza Janšo leta 2013 in preprečila bankrot države.
Zakaj je tako pomembno, da ne zmaga Janez Janša?
V stranki smo prepričani, da je levosredinska pot edina prava smer za našo državo, kar se je že večkrat potrdilo v preteklosti. Kako Janša vodi vlado in s tem državo, je pokazal že dvakrat in obakrat smo videli, da je naredil absolutno preveč napak, ki smo jih morali nato popravljati v bistveno slabših pogojih. Še več, leta 2012 je, namesto da bi začel delati, ves čas grozil slovenskemu ljudstvu in skupaj z Desusom okoli 30.000 upokojencem znižal pokojnine za več kot 25 odstotkov, kar smo potem popravili z našo vlado. Takrat so načrtovali ukinjati javno šolstvo, zasebnim univerzam so nezakonito podeljevali koncesije, kar smo potem seveda popravili. Takrat smo videli, da je pod vladavino desne vlade na udaru javni sektor, predvsem javno šolstvo bi se znašlo v težkem položaju. Prepričana sem, da bo Janša spet želel udariti po upokojencih, socialna država bi bila na velikem prepihu in računamo lahko, da bi na prvo mesto postavil kapital. Pred ljudi, in to je seveda narobe.
Kaj menite o Marjanu Šarcu?
Precej dobro se poznava, konec koncev sva bila del iste politične stranke. Dokazal je, da je dober župan. Naredil je kar nekaj razvojnih korakov za občino Kamnik, se pa sprašujem, ali je to dovolj, da postaneš predsednik vlade. LMŠ ima v programu veliko stvari, ki jih zagovarja tudi naša stranka, zato jo imam za stranko, ki gre v socialno-liberalno smer. Osnova tega je, da moraš najprej ustvariti, da pozneje lahko deliš, vse drugo je lahko le pravljica.
Marca ste nagovorili kongres SMC, do Mira Cerarja ste tudi zelo zmehčali retoriko. Sta zakopala bojno sekiro?
Nisem je niti nikoli odkopala, sicer pa v politiki ni prostora za osebne zamere. Mira Cerarja je treba vprašati, ali mu je žal, da je sestavil koalicijo brez naše stranke, saj bi se z našimi izkušnjami lahko izognili marsikateri napaki, ki so jih storili v SMC. V Stranki Alenke Bratušek nimamo nobenih težav s sodelovanjem s SMC, ohranjamo pa pravico do svojega mnenja in opozarjanja na napake. Na primer pri upravljanju državnega premoženja. Pri tem se jim je zgodilo, da so se prek SDH v strukture upravljanja vrnili ljudje, ki so povzročili bančno luknjo. V zdravstvu so popolnoma odpovedali, ni pa mogoče kriviti zgolj SMC, ampak vse stranke koalicije. Zdravstvo bi morali leta 2014 reševati takoj, in ne čakati, zdaj se kaže, da je zdravstveni sistem tik pred kolapsom, čeprav imamo zelo dobro gospodarsko sliko.
Poslanka SMC je podprla vašo kandidatno listo. Je to osebno dejanje ali del neke večje zgodbe med SAB in SMC?
To ni napoved sodelovanja med strankama, ampak izključno osebna odločitev poslanke. Spomnimo se tudi, da je poslanec iz naše liste prestopil v SMC in en naš glas odnesel tja.
Verjetno se vsi strinjamo, da Sloveniji dobro kaže, ker daje dobre gospodarske rezultate. Zakaj so po vašem mnenju ljudje kljub temu nezadovoljni?
Leta 2007 smo imeli izjemno rast, pozneje pa kar osemodstotni padec rasti BDP. To so prevelika nihanja, zato je treba v Sloveniji zagotoviti razmere, da bi imeli trdnejšo gospodarstvo, ki ne bi bilo izpostavljeno takšnim nihanjem.
Čeprav dosegamo dobre rezultate, ljudje niso zadovoljni. Mislim, da zaradi krivic, ki se dogajajo. Ljudem, ki so povzročili velike izgube, na sodišču primeri padajo zaradi procesnih napak, na drugi strani pa so obsojeni ljudje, ki so goljufali na tehničnih pregledih. Če bi znali na tem področju vzpostaviti red, da bi zakoni res veljali za vse enako, bi bili ljudje bolj zadovoljni.
Imate rešitev za ta problem?
V pravosodju bi bilo treba narediti red.
V kampanji slišimo veliko tega o delanju reda. Bo politika po volitvah uvedla policijsko državo, da bo red v državi?
Ne, daleč od tega, ker bi tako povzročili še več krivic. Na sodiščih morajo odgovorni analizirati, kdo dela slabo, in to mora biti tudi sankcionirano. V stranki se ne zavzemamo za ukinitev trajnega sodniškega mandata, a mora sodna veja oblasti zagotoviti samonadzor, tako bi se tudi vrnilo zaupanje v sodstvo.
Kako bi uredili področje upokojencev, predvsem tistih, ki poskušajo preživeti s 380 evri pokojnine?
Naša ideja je, da bi se odstotek odmerjene pokojnine glede na plačo ustavil na ravni iz leta 2006, to je pri približno 62 odstotkih plače, kar bi pomenilo eno pokojnino več na leto. Še pomembneje je, da človek s pokojnino, če živi v domu za starejše, lahko sam plačuje stroške bivanja, ne da je breme mlajših. Pri ureditvi oskrbe mora pomagati država. Država bi lahko spodbujala stanovanjske skupnosti za starejše, to je za našo stranko zelo dobra rešitev, hitro izvedljiva in ljudje so z njo zadovoljni.
Katere so ključne zadeve, ki bi jih bilo treba izvesti, če bi imeli možnost vladanja?
Zdravstvo, upokojenci in mladi. Pri zdravstvu je treba okrepiti primarno raven, saj bi tako razbremenili terciarno in skrajšali čakalne vrste, potem bi bilo treba urediti košarico dobrin in urediti dopolnilno zavarovanje. Za upokojence je treba urediti pokojnine in stroške oskrbe v domovih za starejše.
Pri mladih pa se je treba osredotočiti na dve zadevi. Prva je dostopnost stanovanj: treba bo zagotoviti več neprofitnih stanovanj in vzpostaviti jamstveno shemo, kar bi olajšalo najem posojil za prvo reševanje stanovanjskega problema. Druga je prekarnost, ki je posledica tega, da se zakonodaja, ki to preprečuje, ne izvaja, zato je treba okrepiti delovno inšpekcijo.
Bi znižali DDV? Vaša vlada ga je zvišala.
Ne, ker je veliko vprašanje, koliko bi od tega znižanja imeli ljudje. Mi bi jim raje znižali dohodnino za 25 odstotkov. Slovenija po stopnji DDV ne odstopa od povprečja EU in sosednjih držav, po drugi strani nimamo zagotovil, da bi cene sledile znižanju stopnje DDV. Verjetneje je, da bi vsi imeli koristi od tega ukrepa, le potrošniki ne, zato je znižanje dohodnine najboljša rešitev.
Zakaj menite, da vam bo na letošnjih volitvah uspelo?
Ker smo z odločnostjo in izkušnjami že dokazali, da znamo voditi vlado. Če smo znali rešiti državo pred bankrotom leta 2013, jo vsekakor znamo voditi tudi v boljših časih, ko je treba reševati položaj zdravstva ali upokojencev.
Kaj bo uspeh za vas na volitvah?
Naš cilj je doseči od pet do deset odstotkov podpore. S tem bomo več kot zadovoljni.
Je to realen rezultat glede na izhodišča? Pred štirimi leti ste bili premierka, za vami je bila velika ekipa podpornikov, zdaj se zdite zelo osamljeni.
Gre zgolj za vaš občutek. Za mano stoji še vedno številna ekipa, le redki so nas zapustili, predvsem tisti, ki so se zavzemali za lastne interese. Veliko znanih imen stranke gre z nami na volitve, zato smo prepričani, da imamo zastavljen realen rezultat, saj nam zdaj skoraj vse ankete kažejo zanesljivo uvrstitev v državni zbor. Naša naloga je, da ljudem jasno povemo, zakaj bi bilo dobro, da Stranka Alenke Bratušek doseže dober rezultat.
Vas je množica v Klubu Cankarjevega doma ob predstavitvi vaše biografske knjige V svojih čevljih presenetila?
Pričakovala sem takšen obisk in vesela sem, da se je toliko ljudi udeležilo predstavitve knjige. To ni bil politični shod, ampak so na dogodek prišli številni sopotniki, ki so me spremljali v obdobju vodenja vlade. Še posebno sem bila vesela Ljudmile Novak.
Vaša strankarska sopotnica Maša Kociper je na tem dogodku opisovala dogodke iz časa vašega vodenja vlade in dejala, da je bila v političnem smislu zelo naivna. Ste bili tudi vi takrat podobno naivni?
Ne bi rekla, da sem bila naivna …
Ste bili preveč idealistični?
Ko danes razmišljam o tistem obdobju, smo bili veliki idealisti, a nas je prvi neuspeh po zmagi na volitvah leta 2011 zelo hitro postavil na realna tla.
Zorana Jankovića ni bilo na predstavitvi knjige.
Ne, niti ga nisem povabila, ker je bil to moj dogodek in moja knjiga.
Kako se prodaja knjiga V svojih čevljih?
Kot mi povesta avtor biografije Tadej Golob in založniška hiša, je prodaja knjige boljša, kot smo pričakovali, in za slovenske razmere zelo dobra.
Sam knjigo razumem tudi kot sredstvo, s katerim želite javnost spomniti, da ste bili prva slovenska premierka in po številnih kriterijih tudi uspešna. Je kapital iz tistega obdobja še mogoče unovčiti v današnjem času?
Gre za specifične izkušnje, ki jih lahko pridobiš samo kot predsednica vlade, in takšne izkušnje ima v Sloveniji samo peščica. V knjigi pa je še enkrat predstavljen moj pogled, da dober predsednik vlade dela stvari, ki jih je treba narediti, ne pa nujno stvari, ki so všečne. S takšno držo tvegaš, da boš kot politik izgubil delež podpore, a to je najbolj odgovorna drža. Seveda bi ljudje precej raje slišali, da bodo prejemali visoke plače, da bodo pokojnine znašale tisoč evrov in podobno, a je treba biti pošten in predstaviti realno sliko. Zavedati se moramo, da ne delamo samo za sedanji trenutek, ampak za prihodnost.
Na začetku samostojne poti ste gradili Zavezništvo Alenke Bratušek, nato ste se preimenovali v Zavezništvo, zdaj ste spet pri Alenki Bratušek. Koliko se je spremenila Alenka Bratušek v primerjavo s tisto pred štirimi leti?
Kot oseba ne veliko, sem pa politično dozorela. Na nekatere pretekle stvari zdaj gledam drugače, kakšno bi izpeljala tudi drugače. Glede imena stranke moram pojasniti, da je edini vzrok za vrnitev k mojemu imenu v imenu stranke prepoznavnost. Potem ko sta nas zapustila dva poslanca in smo zato izgubili poslansko skupino, ste nas mediji različno poimenovali, od nepovezanih poslank do samostojnih poslank. Pragmatično smo v ime stranke vrnili Alenko Bratušek, da bi postali prepoznavnejši. Na kandidatni listi Stranke Alenke Bratušek so tako mladi kot starejši, doktorji znanosti, trije župani, zdravnik in številni drugi, kar kaže, da je naša stranka več kot samo Alenka Bratušek.
Kaj bi pa drugače storili?
Na vsak način ne bi ponovila komisarske zgodbe. Moja velika politična napaka je bila, da takrat nisem podprla izrazite želje Karla Erjavca, da bi zasedel položaj komisarja. Napaka je celo dvojna: če bi ga poslali v tujino, bi se Slovenija znebila velikega populista, po drugi strani pa bi Erjavec s svojimi bogatimi političnimi izkušnjami veliko bolje branil interese Slovenije, česar ni znal početi prvi slovenski komisar in pri čemer niti sedanja komisarka ni preveč uspešna. To kažejo problemi z evropsko komisijo, ki jih ima Slovenija.
Kateri?
Poglejte probleme z arbitražo, tu je vprašanje terana ali pa usoda NLB. To so resne teme, o katerih odloča evropska komisija, in z močnim komisarjem bi se stvari drugače zapeljale.
Včasih ste veliko bolj neposredno nagovarjali ženske, zdaj se mi zdi, da svoje ženske plati ne izpostavljate toliko kot nekoč. Se motim?
To dejstvo še odločneje poudarjam, saj sem edina političarka na čelu kakšne stranke. Na soočenju dvajsetih predsednikov strank na TV Slovenija sem bila edina ženska. To so opazili tudi kolegi in se nad tem dejstvom zamislili. Rekla sem jim, da takšno stanje lahko spremenijo le politične stranke, eden od njih pa je dejal, da imajo v stranki veliko žensk. Odgovorila sem mu: »Seveda jih imate, a na vrh jih ne spustite.« To je problem, ker ženskam vedno odmerijo položaj pod vrhom, kjer je treba veliko delati, odločati pa želijo moški …
Ali pa jih potisnejo v neizvoljiv okraj.
Pri tem vprašanju se je stanje precej izboljšalo, saj imamo v še aktualnem mandatu parlamenta več kot tretjino poslank, od 32 do 90 poslancev. Spolne kvote, nad katerimi se mnogi zmrdujejo, ker gre za prisilo, očitno dajejo pozitivne rezultate. Ko sem bila na Norveškem, kjer so imeli pred 30 leti podobne probleme, ugotavljajo, da so s spolnimi kvotami pomembno preoblikovali norveško politiko in gospodarstvo, saj je vanjo vstopila množica žensk. Takšna prisila očitno daje dobre rezultate in zaradi tega bi bilo treba razmisliti o podobnih korakih tudi v slovenskem gospodarstvu. Ne želim pa biti privilegirana zgolj zato, ker sem ženska.
V preteklosti ste se zavzemali za levosredinsko koalicijo. Pobudo sta dala Zoran Janković in Karl Erjavec. Ste bili povabljeni?
Ne. Nenavadno je, da se take koalicije sestavljajo sredi predvolilne kampanje. Nenavadno je, da je pobudnik akcije nekdo, ki sploh ne bo sodeloval na parlamentarnih volitvah s svojo stranko. Še najbolj nenavadno pa je, da zdaj proti Janezu Janši pozivata politika, ki sta mu leta 2012 omogočila, da je sestavil vlado. Janković, ker mu ni uspelo sestaviti svoje vlade, Erjavec pa zato, ker brez Desusa Janša takrat ne bi mogel oblikovati večine v državnem zboru.
Menim, da je naloga strank na levi sredini, da prepričamo čim več volivcev, da je levosredinska vlada edina prava rešitev za prihodnost Slovenije. Za ta cilj se bom na vso moč borila.
Bi sodelovali v katerikoli koaliciji, da le ne zmaga Janez Janša?
Vsi se trudimo, da ne zmaga SDS, ne smemo pa pozabiti, da je bila moja vlada tista, ki je z oblasti vrgla Janeza Janšo leta 2013 in preprečila bankrot države.
Zakaj je tako pomembno, da ne zmaga Janez Janša?
V stranki smo prepričani, da je levosredinska pot edina prava smer za našo državo, kar se je že večkrat potrdilo v preteklosti. Kako Janša vodi vlado in s tem državo, je pokazal že dvakrat in obakrat smo videli, da je naredil absolutno preveč napak, ki smo jih morali nato popravljati v bistveno slabših pogojih. Še več, leta 2012 je, namesto da bi začel delati, ves čas grozil slovenskemu ljudstvu in skupaj z Desusom okoli 30.000 upokojencem znižal pokojnine za več kot 25 odstotkov, kar smo potem popravili z našo vlado. Takrat so načrtovali ukinjati javno šolstvo, zasebnim univerzam so nezakonito podeljevali koncesije, kar smo potem seveda popravili. Takrat smo videli, da je pod vladavino desne vlade na udaru javni sektor, predvsem javno šolstvo bi se znašlo v težkem položaju. Prepričana sem, da bo Janša spet želel udariti po upokojencih, socialna država bi bila na velikem prepihu in računamo lahko, da bi na prvo mesto postavil kapital. Pred ljudi, in to je seveda narobe.
»Najprej je treba ustvariti, da pozneje deliš, vse drugo je lahko le pravljica.« FOTO: Voranc Vogel/Delo
Kaj menite o Marjanu Šarcu?
Precej dobro se poznava, konec koncev sva bila del iste politične stranke. Dokazal je, da je dober župan. Naredil je kar nekaj razvojnih korakov za občino Kamnik, se pa sprašujem, ali je to dovolj, da postaneš predsednik vlade. LMŠ ima v programu veliko stvari, ki jih zagovarja tudi naša stranka, zato jo imam za stranko, ki gre v socialno-liberalno smer. Osnova tega je, da moraš najprej ustvariti, da pozneje lahko deliš, vse drugo je lahko le pravljica.
Marca ste nagovorili kongres SMC, do Mira Cerarja ste tudi zelo zmehčali retoriko. Sta zakopala bojno sekiro?
Nisem je niti nikoli odkopala, sicer pa v politiki ni prostora za osebne zamere. Mira Cerarja je treba vprašati, ali mu je žal, da je sestavil koalicijo brez naše stranke, saj bi se z našimi izkušnjami lahko izognili marsikateri napaki, ki so jih storili v SMC. V Stranki Alenke Bratušek nimamo nobenih težav s sodelovanjem s SMC, ohranjamo pa pravico do svojega mnenja in opozarjanja na napake. Na primer pri upravljanju državnega premoženja. Pri tem se jim je zgodilo, da so se prek SDH v strukture upravljanja vrnili ljudje, ki so povzročili bančno luknjo. V zdravstvu so popolnoma odpovedali, ni pa mogoče kriviti zgolj SMC, ampak vse stranke koalicije. Zdravstvo bi morali leta 2014 reševati takoj, in ne čakati, zdaj se kaže, da je zdravstveni sistem tik pred kolapsom, čeprav imamo zelo dobro gospodarsko sliko.
Poslanka SMC je podprla vašo kandidatno listo. Je to osebno dejanje ali del neke večje zgodbe med SAB in SMC?
To ni napoved sodelovanja med strankama, ampak izključno osebna odločitev poslanke. Spomnimo se tudi, da je poslanec iz naše liste prestopil v SMC in en naš glas odnesel tja.
Verjetno se vsi strinjamo, da Sloveniji dobro kaže, ker daje dobre gospodarske rezultate. Zakaj so po vašem mnenju ljudje kljub temu nezadovoljni?
Leta 2007 smo imeli izjemno rast, pozneje pa kar osemodstotni padec rasti BDP. To so prevelika nihanja, zato je treba v Sloveniji zagotoviti razmere, da bi imeli trdnejšo gospodarstvo, ki ne bi bilo izpostavljeno takšnim nihanjem.
Čeprav dosegamo dobre rezultate, ljudje niso zadovoljni. Mislim, da zaradi krivic, ki se dogajajo. Ljudem, ki so povzročili velike izgube, na sodišču primeri padajo zaradi procesnih napak, na drugi strani pa so obsojeni ljudje, ki so goljufali na tehničnih pregledih. Če bi znali na tem področju vzpostaviti red, da bi zakoni res veljali za vse enako, bi bili ljudje bolj zadovoljni.
Imate rešitev za ta problem?
V pravosodju bi bilo treba narediti red.
V kampanji slišimo veliko tega o delanju reda. Bo politika po volitvah uvedla policijsko državo, da bo red v državi?
Ne, daleč od tega, ker bi tako povzročili še več krivic. Na sodiščih morajo odgovorni analizirati, kdo dela slabo, in to mora biti tudi sankcionirano. V stranki se ne zavzemamo za ukinitev trajnega sodniškega mandata, a mora sodna veja oblasti zagotoviti samonadzor, tako bi se tudi vrnilo zaupanje v sodstvo.
Kako bi uredili področje upokojencev, predvsem tistih, ki poskušajo preživeti s 380 evri pokojnine?
Naša ideja je, da bi se odstotek odmerjene pokojnine glede na plačo ustavil na ravni iz leta 2006, to je pri približno 62 odstotkih plače, kar bi pomenilo eno pokojnino več na leto. Še pomembneje je, da človek s pokojnino, če živi v domu za starejše, lahko sam plačuje stroške bivanja, ne da je breme mlajših. Pri ureditvi oskrbe mora pomagati država. Država bi lahko spodbujala stanovanjske skupnosti za starejše, to je za našo stranko zelo dobra rešitev, hitro izvedljiva in ljudje so z njo zadovoljni.
Katere so ključne zadeve, ki bi jih bilo treba izvesti, če bi imeli možnost vladanja?
Zdravstvo, upokojenci in mladi. Pri zdravstvu je treba okrepiti primarno raven, saj bi tako razbremenili terciarno in skrajšali čakalne vrste, potem bi bilo treba urediti košarico dobrin in urediti dopolnilno zavarovanje. Za upokojence je treba urediti pokojnine in stroške oskrbe v domovih za starejše.
Pri mladih pa se je treba osredotočiti na dve zadevi. Prva je dostopnost stanovanj: treba bo zagotoviti več neprofitnih stanovanj in vzpostaviti jamstveno shemo, kar bi olajšalo najem posojil za prvo reševanje stanovanjskega problema. Druga je prekarnost, ki je posledica tega, da se zakonodaja, ki to preprečuje, ne izvaja, zato je treba okrepiti delovno inšpekcijo.
Bi znižali DDV? Vaša vlada ga je zvišala.
Ne, ker je veliko vprašanje, koliko bi od tega znižanja imeli ljudje. Mi bi jim raje znižali dohodnino za 25 odstotkov. Slovenija po stopnji DDV ne odstopa od povprečja EU in sosednjih držav, po drugi strani nimamo zagotovil, da bi cene sledile znižanju stopnje DDV. Verjetneje je, da bi vsi imeli koristi od tega ukrepa, le potrošniki ne, zato je znižanje dohodnine najboljša rešitev.
