Komisija bo odločala o prepovedi uporabe kletk v živinoreji
Predlog podpira 1,4 milijona državljanov EU. Predstavniki živinorejcev pa opozarjajo na poenostavljanje organizatorjev pobude.
Odpri galerijo
Organizatorji državljanske pobude navajajo, da je več držav in podjetij že opustilo rejo živali v kletkah. FOTO: Jure Eržen
Evropski državljanski pobudi za zakonsko prepoved reje živali v kletkah v EU (End the Cage Age) so poleg 1,4 milijona državljanov naklonjenost izrazili tudi trije člani evropske komisije. Predstavniki evropskih živinorejcev medtem opozarjajo na negativne posledice prepovedi kletk za dobrobit živali in evropske kmete.
Na javni obravnavi evropske državljanske pobude pred odboroma evropskega parlamenta za peticije in kmetijstvo prejšnji četrtek je pobudo najbolj entuziastično sprejel komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Obljubil je, da bo »intenzivno deloval« za vpis zahtev državljanske pobude v evropsko zakonodajo. »Evropska komisija resnično želi izboljšati življenje živali. In tudi osebno se za to zelo zavzemam,« je dejal Wojciechowski. V tvitu, ki ga je objavil po koncu zaslišanja, je Poljak organizatorjem državljanske pobude zagotovil, da bo komisija na začetku junija objavila sporočilo, v katerem bo predlagala ukrepe, ki jih namerava sprejeti. Naklonjenost državljanski pobudi sta na predstavitvi pokazali tudi komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides in podpredsednica evropske komisije Věra Jourová.
Evropska državljanska pobuda je bila uvedena 1. aprila 2012 kot orodje za sodelovanje pri načrtovanju politike EU. Če organizatorji državljanske pobude zberejo milijon podpisov državljanov iz najmanj četrtine držav članic EU, lahko od evropske komisije zahtevajo, da pripravi zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti. Organizatorji državljanske pobude za prepoved kletk v živinoreji so to registrirali 5. septembra 2018. S pridobitvijo skoraj 1,4 milijona podpisov v več kot 18 državah so izpolnili še glavni pogoj, zdaj čakajo na odziv komisije.
Do zdaj je bilo registriranih šest državljanskih pobud, uspešna pa je bila le ena, Right2Water. Njene zahteve so bile upoštevane pri reviziji direktive o pitni vodi, ki jo je evropski parlament potrdil decembra lani. Prenovljena pravila bodo olajšala dostop do pitne vode ranljivim skupinam in tudi širšemu prebivalstvu (brezplačna postrežba vode iz pipe v gostinskih lokalih, povečanje števila pitnikov na javnih prostorih), izboljšala informiranost o kakovosti vode, znižala vrednosti pragov za določena onesnaževala in upoštevala nova onesnaževala, kot so mikroplastika in hormonski motilci.
Po besedah Wojciechowskega je EU vodilna na področju skrbi za živali in tudi pri trgovinskih partnerjih vztraja pri sprejetju enakih standardov, kot veljajo v EU. Hkrati je komisar za kmetijstvo poudaril, da bo treba zagotoviti, da bo prehod na prepoved reje živali v kletkah stroškovno sprejemljiv za kmete. Wojciechowski pričakuje, da bodo v okviru pogajanj o reformi skupne kmetijske politike evropski zakonodajalci potrdili skrb za živali kot eno od praks ekoshem, kar bi pomenilo, da bodo kmetje, ki bodo izvajali različne prakse skrbi za živali, za to dobili subvencije.
Olga Kikou iz nevladne organizacije Compassion in World Farming, ene glavnih organizatork omenjene državljanske pobude za prepoved kletk v živinoreji, je poudarila, da »ta srednjeveška praksa ni le kruta, ampak tudi povsem nepotrebna, saj ponekod v EU že obstajajo in delujejo sistemi reje brez kletk«. Omenila je več držav članic in podjetij, ki so opustile rejo v kletkah. Češka je, na primer, sprejela zakon, da bo do leta 2027 prepovedala rejo kokoši nesnic v kletkah.
V organizaciji Copa-Cogeca, ki združuje evropske kmete in zadružnike, menijo, da bi bila prepoved kletk za rejo kokoši nesnic do leta 2027 prehitra. »Vedeti je treba, da je sektor zelo veliko investiral [v sisteme obogatenih kletk] leta 2012, ki jih moramo uporabljati še vsaj 20 let, da jih bomo odplačali.«
Predstavniki živinorejske industrije so državljansko pobudo označili za pretirano poenostavljanje – nikjer, denimo, ne opredeljuje, kaj so kletke –, ki bi lahko imelo resne posledice za zdravje in blagostanje živali. »Če svinje niso nameščene v prasitvenih boksih, se bo njihova dobrobit povečala, vendar to vpliva na življenje mladičev in lahko poveča njihovo smrtnost, če se temu ne namenja posebne pozornosti,« navajajo primer. Menijo, da mora debata o namestitvi rejnih živali temeljiti na znanstvenih temeljih in dejstvih, ne pa na čustvih.
Na javni obravnavi evropske državljanske pobude pred odboroma evropskega parlamenta za peticije in kmetijstvo prejšnji četrtek je pobudo najbolj entuziastično sprejel komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Obljubil je, da bo »intenzivno deloval« za vpis zahtev državljanske pobude v evropsko zakonodajo. »Evropska komisija resnično želi izboljšati življenje živali. In tudi osebno se za to zelo zavzemam,« je dejal Wojciechowski. V tvitu, ki ga je objavil po koncu zaslišanja, je Poljak organizatorjem državljanske pobude zagotovil, da bo komisija na začetku junija objavila sporočilo, v katerem bo predlagala ukrepe, ki jih namerava sprejeti. Naklonjenost državljanski pobudi sta na predstavitvi pokazali tudi komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides in podpredsednica evropske komisije Věra Jourová.
FOTO: Jure Eržen
Prehod mora biti stroškovno sprejemljiv
Evropska državljanska pobuda je bila uvedena 1. aprila 2012 kot orodje za sodelovanje pri načrtovanju politike EU. Če organizatorji državljanske pobude zberejo milijon podpisov državljanov iz najmanj četrtine držav članic EU, lahko od evropske komisije zahtevajo, da pripravi zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti. Organizatorji državljanske pobude za prepoved kletk v živinoreji so to registrirali 5. septembra 2018. S pridobitvijo skoraj 1,4 milijona podpisov v več kot 18 državah so izpolnili še glavni pogoj, zdaj čakajo na odziv komisije.
Do zdaj je bilo registriranih šest državljanskih pobud, uspešna pa je bila le ena, Right2Water. Njene zahteve so bile upoštevane pri reviziji direktive o pitni vodi, ki jo je evropski parlament potrdil decembra lani. Prenovljena pravila bodo olajšala dostop do pitne vode ranljivim skupinam in tudi širšemu prebivalstvu (brezplačna postrežba vode iz pipe v gostinskih lokalih, povečanje števila pitnikov na javnih prostorih), izboljšala informiranost o kakovosti vode, znižala vrednosti pragov za določena onesnaževala in upoštevala nova onesnaževala, kot so mikroplastika in hormonski motilci.
Po besedah Wojciechowskega je EU vodilna na področju skrbi za živali in tudi pri trgovinskih partnerjih vztraja pri sprejetju enakih standardov, kot veljajo v EU. Hkrati je komisar za kmetijstvo poudaril, da bo treba zagotoviti, da bo prehod na prepoved reje živali v kletkah stroškovno sprejemljiv za kmete. Wojciechowski pričakuje, da bodo v okviru pogajanj o reformi skupne kmetijske politike evropski zakonodajalci potrdili skrb za živali kot eno od praks ekoshem, kar bi pomenilo, da bodo kmetje, ki bodo izvajali različne prakse skrbi za živali, za to dobili subvencije.
FOTO: Jure Eržen
Češka po letu 2027 le še s prosto rejo nesnic
Olga Kikou iz nevladne organizacije Compassion in World Farming, ene glavnih organizatork omenjene državljanske pobude za prepoved kletk v živinoreji, je poudarila, da »ta srednjeveška praksa ni le kruta, ampak tudi povsem nepotrebna, saj ponekod v EU že obstajajo in delujejo sistemi reje brez kletk«. Omenila je več držav članic in podjetij, ki so opustile rejo v kletkah. Češka je, na primer, sprejela zakon, da bo do leta 2027 prepovedala rejo kokoši nesnic v kletkah.
V organizaciji Copa-Cogeca, ki združuje evropske kmete in zadružnike, menijo, da bi bila prepoved kletk za rejo kokoši nesnic do leta 2027 prehitra. »Vedeti je treba, da je sektor zelo veliko investiral [v sisteme obogatenih kletk] leta 2012, ki jih moramo uporabljati še vsaj 20 let, da jih bomo odplačali.«
Predstavniki živinorejske industrije so državljansko pobudo označili za pretirano poenostavljanje – nikjer, denimo, ne opredeljuje, kaj so kletke –, ki bi lahko imelo resne posledice za zdravje in blagostanje živali. »Če svinje niso nameščene v prasitvenih boksih, se bo njihova dobrobit povečala, vendar to vpliva na življenje mladičev in lahko poveča njihovo smrtnost, če se temu ne namenja posebne pozornosti,« navajajo primer. Menijo, da mora debata o namestitvi rejnih živali temeljiti na znanstvenih temeljih in dejstvih, ne pa na čustvih.
