Koprska rečica Badaševica, ki se vije skozi naselja Šalara, Olmo in Semedela, ter se nato izteka v morje, je v zadnjih tednih okoliške prebivalce spet opozorila nase z močnim smradom, nato pa še z izrazito temno obarvanostjo. Kot so pojasnili na koprski občini, gre za posledico razkroja organskih snovi zaradi dolgotrajne poletne vročine in suše. Stanje naj bi se popravilo s prvimi obilnejšimi padavinami. Z direkcijo za vode pa se dogovarjajo tudi za čiščenje rečne struge.

Na smrad, podoben uhajanju plina, so krajani opozarjali že poleti. Sumili so na nedovoljene izpuste in celo na počeno kanalizacijsko cev, a se je izkazalo, da je razlog v razkrajanju usedlin in mulja v vkopanih lovilcih olja in maščob – kamor se stekajo padavinske vode - v nekdanjem kompleksu Tomos. Občina in javno komunalno podjetje Marjetica sta območje smradu, skupaj z lastnikom zemljišč, temeljito očistila. To so storili prvič po 16 letih, pri čemer so izpraznili 35 ton mulja in okoli 55 ton vode. A smrad predvsem na tem delu vztraja še naprej.

Opravljajo meritve in pregledujejo strugo

»Pristojne institucije, ki si skupaj z Mestno občino Koper ves čas prizadevajo odpraviti vzrok neprijetnih vonjav, so v zadnjih dneh znova temeljito pregledale teren in opravile več meritev ter potrdile, da je vonj posledica razkroja biološkega materiala na dnu Badaševice,« so sporočili iz koprske občine. Marjetica je preverila delovanje meteornih izpustov, pregledali so tudi območje bližnjih obratov in delovanje kanalizacijskega sistema okoli glavnega kolektorja na Bonifiki, a morebitnega vzroka za smrad tam niso odkrili.

Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) Instituta Jožef Stefan je odvzel vzorce vode in opravil analizo zraka, ki po preliminarnih rezultatih kažejo na preobremenjenost z organskimi snovmi ter pomanjkanja kisika v vodi. Podobno ugotavljajo tudi pri Agenciji RS za okolje, kjer pravijo, da gre najverjetneje za kombinacijo nizkega vodostaja zaradi pomanjkanja padavin, znatne obremenjenosti z organskimi snovmi in visokih temperatur, ki so povzročile pomanjkanje kisika in obarvanost dna struge. Sami sicer še čakajo na analize vode, ki so jih opravili v avgustu.

Občina se z direkcijo za vode dogovarja za čiščenje bregov in usedlin z rečnega dna, poleg tega bo še naprej izvajala meritve plinov v zraku in analize vode, opravila pa bo tudi analizo usedlin z dna struge. Na Morski biološki postaji Piran pa bodo preverili, ali je potemnitev dna Badaševice lahko posledica organskega razkroja alg, ki jih je prineslo morje.

NIJZ: količina plina ni zdravju nevarna

Na NIJZ pa so pojasnili, da smrad povzroča vodikov sulfid, brezbarven plin, ki nastaja tudi kot rezultat razkroja organske snovi v pogojih, kjer primanjkuje kisika. Čeprav gre za zdravju nevaren plin, ki je tudi zelo vnetljiv, po trenutnih informacijah in opravljenih meritvah zagotavljajo, da prebivalci Kopra in okolice niso izpostavljeni tako velikim koncentracijam, ki bi predstavljale posledice za zdravje. Kot navajajo, pa se lahko zgodi, da se ob tem pojavi glavobol, draženje grla in očesne veznice ter podobno, zato svetujejo zapiranje oken v času močnejšega smradu in zračenje, ko vonj popusti. »Ribe, nutrije in race so se iz reke predvidoma umaknile,« je povedal Igor Rakar, predstavnik koprske civilne zaščite, ki je sicer potrdil, da so odkrili nekaj mrtvih rib in nutrij, ne pa, da bi prišlo do večjega pomora.