KPK Koritniku izrekla globo, Podgoršku pa opomin
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v postopku zaradi suma nasprotja interesov pri odločanju o izplačilih denarnih nadomestil za neizkoriščeni del letnega dopusta posameznim ministrom zaradi zaznanih korupcijskih tveganj na vlado naslovila več priporočil, kako naj zagotovi, da bo sprejemanje odločitev bolj transparentno. Praksa sprejemanja odločitev namreč ne dosega standarda transparentnosti, ki se pričakuje od institucije, kot je vlada, so na KPK zapisali v sporočilu za javnost.
Od devetih prekrškovnih postopkov, ki jih je zaradi suma kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) Komisija uvedla proti nekdanjim ministrom, so trije zaključeni.
Komisija je postopek vodila na podlagi prijave, prejete v letu 2022, iz katere so izhajali očitki o nepravilnostih in sumu nasprotja interesov pri odločanju o denarnih izplačilih posameznim ministrom 14. vlade zaradi neizrabljenih dopustov. V okviru postopka je KPK pridobila pojasnila in dokumentacijo generalnega sekretariata vlade in posameznih ministrstev, urada RS za nadzor proračuna, Računskega sodišča ter inšpektoratov za javni sektor in delo.
O predlogih denarnih nadomestil za neizkoriščeni dopust so ministri odločali na dveh dopisnih sejah Komisije za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI), pri čemer so bili vsi sklepi sprejeti na način, da nihče od članov KAZI ni glasoval zanje, je ugotovila KPK. Hkrati iz zapisnika ni razvidno, kateri izmed članov KAZI so na dopisni seji sploh sodelovali.
Tovrstna praksa, ki v skladu s poslovnikom vlade velja tako za dopisne seje vlade kot njenih delovnih teles, je izrazito tvegana in ne dosega pričakovanega standarda transparentnosti. Zato je Komisija za preprečevanje korupcije vladi priporočila, naj zapisniki sej vsebujejo podatke o tem, kateri člani so na seji sodelovali, in naj spremeni način glasovanja tako, da zgolj dejansko oddan glas (za ali proti) posameznega člana šteje, da je bilo glasovanje opravljeno.
Prav tako je vladi priporočila, da preuči, ali so pooblastila, ki jih ministri izdajo državnim sekretarjem za nadomeščanje na sejah KAZI, skladna s poslovnikom vlade. Celoten postopek pred KPK je trajal dlje tudi zaradi identifikacije specifičnosti pravil odločanja vlade in razdrobljenosti gradiv po ministrstvih.
Konkretni primer znova potrjuje, da bi vlada potrebovala tudi načrt integritete, so zapisali na KPK. Da naj ga izdela, ji je že leta 2018 priporočil Greco (Skupina držav za boj proti korupciji pri Svetu Evrope), saj so načrti integritete dragoceno orodje za identifikacijo tveganj za korupcijo in nasprotja interesov, povezanih z delovanjem ministrov, kadar ti delujejo v svojstvu članov vlade oziroma njenih teles ter za njihovo upravljanje. Prav tako se člani vlade tekom snovanja načrta integritete ozaveščajo o tovrstnih tveganjih.
Zaključeni trije od devetih prekrškovnih postopkov
Zaradi zaznanih sumov kršitev ZIntPK s področja nasprotja interesov je Komisija aprila letos uvedla tudi prekrškovne postopke proti devetim ministrom takratne vlade, pri čemer so tri izključili. Postopek proti Marku Borisu Andrijaniču je KPK ustavila, ker ni bil član KAZI in se tako ni formalno znašel v okoliščinah nasprotja interesov.
Pri Jožetu Podgoršku in Boštjanu Koritniku so ugotovili, da se nista izločila iz postopka obravnave in odločanja o lastni vlogi za izplačilo denarnega nadomestila ter o tem nista pisno obvestila svojega nadrejenega, s tem pa sta kršila prvi odstavek 38. člena ZIntPK. Podgoršku so izrekli opomin, Koritniku pa globo v višini 400 evrov.
Preostalih šest postopkov ni pravnomočno zaključenih, saj so kršitelji napovedali vložitev zahteve za sodno varstvo.
