Kristjani pričakali božič, škofje v pridigah poudarili notranji pomen praznika

Papež Frančišek bo opoldne v Vatikanu podelil tradicionalni božični blagoslov mestu in svetu - urbi et orbi.
Fotografija: Papež Frančišek je sinoči vodil polnočnico, danes bo nagovoril krščanski svet. FOTO: Filippo Monteforte/AFP
Odpri galerijo
Papež Frančišek je sinoči vodil polnočnico, danes bo nagovoril krščanski svet. FOTO: Filippo Monteforte/AFP

Kristjani so ob polnoči dočakali božič. Veliko jih ga je pričakalo pri polnočnicah v cerkvah, kjer glede na lani veljajo nekoliko milejši epidemiološki ukrepi. Nadškof Alojzij Cvikl je polnočnico daroval v mariborski stolnici, ob tem pa poudaril, da božič ni samo sijaj lučk in okraskov, ampak je pomembno doživeti in začutiti Boga med ljudmi.

Po besedah nadškofa je Bog z Jezusovim rojstvom, ki ga obeležujejo na božič, postal človek, to pa je naredil tako, da je prišel kot nebogljen otrok »stran od trgov in mest, kjer se ustvarja javno mnenje, merijo politične moči in se ustvarja usoda preprostih ljudi«. Ni »prišel z močjo, ampak z nežnostjo, ki je lastna otroku«, da bi človeka naučil biti človek na božji način, je dejal.

Božična noč po besedah Cvikla razodeva dve veliki skrivnosti, ki se dotikata Boga in človeka: »Ni v božji naravi rojevati božje otroke in ni v človeški naravi vstati od mrtvih. Oboje je čisti zastonjski božji dar. Zato je sveta noč noč veselja in hvaležnosti, kajti ta dar je namenjen vsakemu izmed nas.«

Opozoril je, da pomen božiča, »ni samo v zunanjosti, v sijaju lučk in okraskov, ampak je tudi program in načrt za prihodnost, kako naj živimo svojo vero«. »Kajti Bog je z nami in med nami. Obhajati božič v vsej svoji resničnosti pomeni začutiti in doživeti Boga med nami. Samo takšen božič lahko napolni naše srce s tolažbo, upanjem in mirom,« je zaključil.

Koprski škof Jurij Bizjak je pri polnočnici v koprski stolnici, ki jo je v neposrednem prenosu prenašala tudi Televizija Slovenija, spomnil, da so ljudje s Kristusovim učlovečenjem na viden in oprijemljiv način postali otroci Boga, kot njegovi otroci pa tudi njegovi dediči, kar pomeni, da bodo z njim tudi poveličani.

Vsi so po njegovem tudi dediči nebeškega kraljestva, pri čemer je opozoril, da je nebeškega kraljestva toliko, kolikor je vrednot, kot so resnica, življenje, svetost, pravičnost, mir in ljubezen.

Spomnil je, da so ljudje kot dediči Boga vsi med seboj bratje, tudi tisti »najbolj uporni in oddaljeni in zato najmanjši«. Zato je pozval k medsebojnemu spoštovanju in izpostavil Kristusove besede: »Karkoli ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«

Razlikovanje ljudi je v nasprotju z božičem

Na današnji, božični dan dopoldne potekajo božične maše. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore jo je imel v ljubljanski stolnici. V pridigi je dejal, da je božič dan, v katerem sta svet in človek odeta v plašč božje naklonjenosti in ljubezni: »Zato vam želim, da bi to blagodejnost Božjega objema na poseben način doživljali v svojih srcih, pa seveda tudi med svojimi domačimi in ob srečanjih z vsemi ljudmi.«

Poudaril je, da s prihodom Božjega sina nihče ni izključen, nihče ni odveč, nobena dežela nevredna, zato je vsakršno razlikovanje med ljudmi zlasti na božični dan »v vnebovpijočem nasprotju s prihodom Božjega sina«. »Kot bi nekdo v igranje godalnega orkestra stresel trušč pouličnih protestov,« je bil aktualen.

Božični petkov protest je bil spet miren. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Božični petkov protest je bil spet miren. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Jezus je po besedah Zoreta prišel odrešit človeka, med drugim zato, da bi mu pokazal, kolikšno je njegovo dostojanstvo, kolikšnega spoštovanja je vreden. »Namen njegovega prihoda na svet tudi ni bil prepričati svet o oddaljenem in nedostopnem Bogu, ki z odločno roko vse ureja. Na svet ni prišel, da bi potrdil zavest o neskončni razdalji, ki obstaja med nebesi in zemljo, med Bogom in človekom. Jezus je prišel zmanjšat to razdaljo. Odpravit jo je prišel,« je še dejal.

Osrednje evangeličansko božično bogoslužje je bilo v evangeličanski cerkvi v Kuzmi, vodila pa ga je evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip. V pridigi je vsem zaželela, naj jim božična svetloba obsije dušo in zapolni srce, »v novem letu 2022 pa naj Bog čuva tisto, kar ljubite, in podari tisto, česar nimate, a si želite«.

Papež Frančišek bo opoldne v Vatikanu podelil tradicionalni božični blagoslov mestu in svetu - urbi et orbi.

Preberite še:

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...