Kultura (spet) potegne ta kratko
Zakon, ki je usklajen med koalicijskimi partnericami in ima širok konsenz, bo najbrž žrtev obstrukcije.
Odpri galerijo
V Sloveniji smo od leta 1999 sprejeli že tri sorodne zakone, znane kot zakoni o kulturnem evru. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Nacionalni svet za kulturo (NSK) je vse poslance pozval, naj danes vendarle sprejmejo zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS, znan tudi kot zakon o kulturnem evru. V Sloveniji že leta ne vlagamo v kulturno infrastrukturo, »tako zanemarjanje cele vrste kulturnih ustanov oziroma njihovih poslopij ni več lepotni, ampak zaskrbljujoč varnostni problem«, so zapisali člani NSK.
Najbolj pereč problem je trenutno ljubljanska Drama, ki že leta zaostaja s sanacijo in postaja vse bolj nevaren objekt. Zakon, o katerem bodo glasovali danes, bi tej instituciji omogočil, da končno začne obnovo.
Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma in predsednica NSK, opozarja, da je kulturna ustanova, ki jo vodi, dobivala proračunska sredstva za vzdrževanje, zadnjih pet let pa jih ne več. Enako velja za druge kulturne institucije, ob tem propada cela vrsta objektov kulturne dediščine, podobno smo popustili tudi v skrbi za premično kulturno dediščino.
Aktualni zakon, ki od leta 2020 do 2026 predvideva porabo dobrih 122 milijonov evrov proračunskih sredstev, je bil vključen v koalicijsko pogodbo, njegova vsebina je dobila podporo koalicijskih strank, zakon ima tudi podporo kulturnikov, zdaj pa mu zaradi obstrukcije sej parlamenta s strani poslanskih skupin Desusa in Socialnih demokratov (SD) grozi, da bo padel v vodo.
Poslanska skupina SD je za Delo sporočila, da ne bo sodelovala pri obravnavi in odločanju o poslanskih zakonih, »ki se jih tik pred koncem mandata na vrat na nos želi spraviti skozi zakonodajni postopek, in bo izredno sejo državnega zbora obstruirala«. V SD bi urejanje te problematike prestavili v čas nove vlade in ne nameravajo privoliti v »populizem in hitenje«, ki so mu priča zaradi predčasnih volitev. Stranka Desus je za Delo le zatrdila, da bo obstruirala vse seje, ki obravnavajo poslanske zakone – torej tudi zakon o kulturnem evru.
A predvsem znotraj Desusa najdemo tudi drugačne glasove. Minister za kulturo Anton Peršak, ki je tudi član Desusa, opozarja, da vlada in ministrstvo za kulturo (MK) podpirata sprejetje tega zakona, ki je zlasti za izpeljavo nekaterih zelo nujnih investicijskih projektov izrednega pomena. Minister upa, da bodo poslanske skupine zmogle preseči nasprotovanja, ki so se med njimi nakopičila zlasti v zadnjih tednih, in podpreti zakon ne glede na to, kdo ga predlaga.
MK je prvotno različico zakona v skladu s koalicijsko pogodbo pripravilo že sredi leta 2015, dve leti kasneje pa še eno, nekoliko spremenjeno, ki sredstva namenja tako državnim kot lokalnim deležnikom. Aktualni poslanski zakon je zelo blizu lanskemu predlogu ministrstva, zato se to še toliko bolj zavzema za njegovo sprejetje, so nam še sporočili z ministrstva.
Podobno Julijana Bizjak Mlakar, nekdanja ministrica za kulturo v Cerarjevi vladi, zdaj pa poslanka Desusa, pravi, da je bil predlog zakona leta 2015 za časa njenega ministrovanja zelo soroden sedanjemu, le da je vključeval vse najbolj ogrožene kulturne spomenike in zanje predvidel več sredstev kot sedanji. Tedaj so zakon po njenih besedah blokirali Dragan Matić in ministrstvo za finance. Sama podpira sedanjo različico zakona, četudi dvomi, da bo rešil vse probleme. Glede na napovedane obstrukcije – skupaj z Desusom – pa ne verjame, da bo šel skozi parlamentarno proceduro.
Dragan Matić, predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, član Slovenskega modernega centra in prvopodpisani pod predlog aktualnega zakona, ne vidi utemeljenega razloga za obstrukcijo seje. Po njegovih besedah smo zaradi večletnega zanemarjanja kulturne infrastrukture priča propadanju vrste spomenikov. Zakon po njegovem rešuje akutne probleme kulturne infrastrukture, v nasprotju s prejšnjo verzijo pa bolje definira merila za razdeljevanje sredstev. Sredstva bi, denimo, podeljevali na podlagi razpisa.
Podporniki zakona so prepričani, da bodo posledice, če ne bo sprejet, hude – v tem primeru namreč lahko ponovno minejo leta, preden se začne reševati katerikoli infrastrukturni problem v državi, skupaj z Dramo, ki ima sicer vso dokumentacijo za začetek del že pripravljeno.
V Sloveniji smo od leta 1999 sprejeli že tri sorodne zakone, znane kot zakoni o kulturnem evru. Do leta 2013 je državi za enak namen (vzdrževanje infrastrukture in varovanje dediščine) uspelo počrpati 31 odstotkov načrtovanih sredstev (največ med letoma 2004 in 2008). Slabo ali vsaj nepopolno izvajanje zakona je bilo posledica predvsem proračunskih omejitev, rebalansov in likvidnostnih težav. A skrb vzbujajoče je, da od leta 2013 kulturni javni zavodi, objekti kulturne dediščine propadajo in stagnirajo.
Zakon predpostavlja, da bi na podlagi razpisov in pripravljene dokumentacije poleg sanacije najbolj ogroženih objektov in urejanja pogojev za delovanje javnih kulturnih ustanov s temi sredstvi, denimo, digitalizirali filmske, glasbene, plesne in baletne vsebine, zgradili infrastrukturo za slovenski jezik v digitalnem okolju, poskrbeli za odkupe del kulturne dediščine in dela sodobne umetnosti za muzejske zbirke ter izenačili razmere na področju kulturne infrastrukture v lokalnih skupnostih, pa tudi uredili knjižnične storitve potujočih knjižnic.
K vzdrževanju, ohranjanju kulturne dediščine Slovenijo zavezujejo lastna zakonodaja, začenši z ustavo, Unescova konvencija o varovanju svetovne kulturne in naravne dediščine, pa tudi konvencija Sveta Evrope o varstvu evropskega arhitekturnega bogastva.
Zakon, ki danes prihaja med poslance, utemeljuje tudi blagodejne učinke investicij v kulturno infrastrukturo in kulturno dediščino: učinke imajo predvsem na gospodarstvo. Vzdrževana nacionalna in lokalna dediščina, če nič drugega, spodbuja turizem.
Najbolj pereč problem je trenutno ljubljanska Drama, ki že leta zaostaja s sanacijo in postaja vse bolj nevaren objekt. Zakon, o katerem bodo glasovali danes, bi tej instituciji omogočil, da končno začne obnovo.
Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma in predsednica NSK, opozarja, da je kulturna ustanova, ki jo vodi, dobivala proračunska sredstva za vzdrževanje, zadnjih pet let pa jih ne več. Enako velja za druge kulturne institucije, ob tem propada cela vrsta objektov kulturne dediščine, podobno smo popustili tudi v skrbi za premično kulturno dediščino.
Aktualni zakon, ki od leta 2020 do 2026 predvideva porabo dobrih 122 milijonov evrov proračunskih sredstev, je bil vključen v koalicijsko pogodbo, njegova vsebina je dobila podporo koalicijskih strank, zakon ima tudi podporo kulturnikov, zdaj pa mu zaradi obstrukcije sej parlamenta s strani poslanskih skupin Desusa in Socialnih demokratov (SD) grozi, da bo padel v vodo.
Ne na vrat na nos
Poslanska skupina SD je za Delo sporočila, da ne bo sodelovala pri obravnavi in odločanju o poslanskih zakonih, »ki se jih tik pred koncem mandata na vrat na nos želi spraviti skozi zakonodajni postopek, in bo izredno sejo državnega zbora obstruirala«. V SD bi urejanje te problematike prestavili v čas nove vlade in ne nameravajo privoliti v »populizem in hitenje«, ki so mu priča zaradi predčasnih volitev. Stranka Desus je za Delo le zatrdila, da bo obstruirala vse seje, ki obravnavajo poslanske zakone – torej tudi zakon o kulturnem evru.
FOTO: Leon Vidic/Delo
A predvsem znotraj Desusa najdemo tudi drugačne glasove. Minister za kulturo Anton Peršak, ki je tudi član Desusa, opozarja, da vlada in ministrstvo za kulturo (MK) podpirata sprejetje tega zakona, ki je zlasti za izpeljavo nekaterih zelo nujnih investicijskih projektov izrednega pomena. Minister upa, da bodo poslanske skupine zmogle preseči nasprotovanja, ki so se med njimi nakopičila zlasti v zadnjih tednih, in podpreti zakon ne glede na to, kdo ga predlaga.
MK je prvotno različico zakona v skladu s koalicijsko pogodbo pripravilo že sredi leta 2015, dve leti kasneje pa še eno, nekoliko spremenjeno, ki sredstva namenja tako državnim kot lokalnim deležnikom. Aktualni poslanski zakon je zelo blizu lanskemu predlogu ministrstva, zato se to še toliko bolj zavzema za njegovo sprejetje, so nam še sporočili z ministrstva.
Podobno Julijana Bizjak Mlakar, nekdanja ministrica za kulturo v Cerarjevi vladi, zdaj pa poslanka Desusa, pravi, da je bil predlog zakona leta 2015 za časa njenega ministrovanja zelo soroden sedanjemu, le da je vključeval vse najbolj ogrožene kulturne spomenike in zanje predvidel več sredstev kot sedanji. Tedaj so zakon po njenih besedah blokirali Dragan Matić in ministrstvo za finance. Sama podpira sedanjo različico zakona, četudi dvomi, da bo rešil vse probleme. Glede na napovedane obstrukcije – skupaj z Desusom – pa ne verjame, da bo šel skozi parlamentarno proceduro.
Dragan Matić, predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, član Slovenskega modernega centra in prvopodpisani pod predlog aktualnega zakona, ne vidi utemeljenega razloga za obstrukcijo seje. Po njegovih besedah smo zaradi večletnega zanemarjanja kulturne infrastrukture priča propadanju vrste spomenikov. Zakon po njegovem rešuje akutne probleme kulturne infrastrukture, v nasprotju s prejšnjo verzijo pa bolje definira merila za razdeljevanje sredstev. Sredstva bi, denimo, podeljevali na podlagi razpisa.
Podporniki zakona so prepričani, da bodo posledice, če ne bo sprejet, hude – v tem primeru namreč lahko ponovno minejo leta, preden se začne reševati katerikoli infrastrukturni problem v državi, skupaj z Dramo, ki ima sicer vso dokumentacijo za začetek del že pripravljeno.
Izredna seja še pod vprašajemTudi če bo državni zbor ob napovedani obstrukciji večine poslancev danes sklepčen, bo na izredni seji od štirinajstih zakonskih predlogov, ki so jih vložili poslanci SMC in Levice, lahko obravnaval le približno polovico. Zaradi obstrukcije SD, Desusa, NSi in SDS ter posledične nesklepčnosti namreč matični odbori vseh predlogov niso obravnavali, zato jih na izredno sejo sploh ni mogoče uvrstiti. Med njimi je tudi novela zakona o nalezljivih boleznih in ukrepih proti necepljenim otrokom, s katero naj bi omejili vpis v javne vrtce otrokom, ki niso cepljeni, pa za to ni medicinskih razlogov.
O zakonu
V Sloveniji smo od leta 1999 sprejeli že tri sorodne zakone, znane kot zakoni o kulturnem evru. Do leta 2013 je državi za enak namen (vzdrževanje infrastrukture in varovanje dediščine) uspelo počrpati 31 odstotkov načrtovanih sredstev (največ med letoma 2004 in 2008). Slabo ali vsaj nepopolno izvajanje zakona je bilo posledica predvsem proračunskih omejitev, rebalansov in likvidnostnih težav. A skrb vzbujajoče je, da od leta 2013 kulturni javni zavodi, objekti kulturne dediščine propadajo in stagnirajo.
Zakon predpostavlja, da bi na podlagi razpisov in pripravljene dokumentacije poleg sanacije najbolj ogroženih objektov in urejanja pogojev za delovanje javnih kulturnih ustanov s temi sredstvi, denimo, digitalizirali filmske, glasbene, plesne in baletne vsebine, zgradili infrastrukturo za slovenski jezik v digitalnem okolju, poskrbeli za odkupe del kulturne dediščine in dela sodobne umetnosti za muzejske zbirke ter izenačili razmere na področju kulturne infrastrukture v lokalnih skupnostih, pa tudi uredili knjižnične storitve potujočih knjižnic.
K vzdrževanju, ohranjanju kulturne dediščine Slovenijo zavezujejo lastna zakonodaja, začenši z ustavo, Unescova konvencija o varovanju svetovne kulturne in naravne dediščine, pa tudi konvencija Sveta Evrope o varstvu evropskega arhitekturnega bogastva.
Zakon, ki danes prihaja med poslance, utemeljuje tudi blagodejne učinke investicij v kulturno infrastrukturo in kulturno dediščino: učinke imajo predvsem na gospodarstvo. Vzdrževana nacionalna in lokalna dediščina, če nič drugega, spodbuja turizem.
