Macron je Francijo vrnil na evropski oder
Veliko je govorjenja o prenovi EU, po drugi strani pa veliko zadržkov do vseh drznejših predlogov.
Odpri galerijo
Macron je predlagal program, s katerim bi občine, ki sprejemajo migrante, prejemale finančno pomoč. FOTO: Frederick Florin/AFP
Bruselj – »Francija se je vrnila,« se je na govor Emmanuela Macrona, izrazito naklonjen EU, odzval predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. A v evropskem parlamentu ga je opozoril, naj ne pozabi, da Evropa ni nemško-francoska, ampak skupnost z 28 članicami.
Kljub temu je Macron pri uresničevanju svojih velikih načrtov, predstavljenih tako med volilno kampanjo kot tudi večkrat v prvem letu po prihodu v Elizejsko palačo, odvisen predvsem od Berlina. Najprej se je zapletlo z dolgim sestavljanjem nemške vlade in do marčnega vrha EU francosko-nemška naveza ni mogla predstaviti svojih skupnih predlogov. Poleg tega iz velike berlinske koalicije prihajajo jasna znamenja zadržkov do Macronovih predlogov, posebno tistih, ki bi lahko pomenili tveganje za (nemške) davkoplačevalce.
Skupni proračun območja z evrom še vedno sporen
Tudi skupina osmih severnih držav je v skupnem pisnem stališču izrazila nasprotovanje prenosu pristojnosti na EU in se zavzela, da bi morala biti prva naloga spoštovanje veljavnih pravil. Nemčija se tej skupini ni pridružila kljub skladnosti z njenimi stališči. Edini vzrok najbrž ni bilo dolgo sestavljanje vlade. Najbrž je v ozadju želja, da se ne bi odkrito postavljali po robu Franciji. Jabolko spora sta že tako predlog funkcije evropskega finančnega ministra – predlagata ga tako Macron kot tudi Juncker – in poseben proračun območja z evrom. Glede tega je francoski predsednik bolj ali manj osamljen.
Prvi test tega, koliko bi bili Macronovi načrti lahko uresničeni, bo že jutrišnji sestanek z nemško kanclerko Angelo Merkel. V Berlinu niso naklonjeni niti skupnemu jamstvu za hranilne vloge, saj mislijo, da bi morali najprej narediti več za ureditev bančnih bilanc. Tudi minister za finance Olaf Scholz, najmočnejši socialdemokrat v vladni ekipi, je začel izražati zadržke ter bolj ali manj sledi liniji svojega konservativnega predhodnika Wolfganga Schäubleja. Sam Macron je bil v Strasbourgu do svojih načrtov v območju evra manj konkreten kot ponavadi.
Težava so tudi evropske volitve
Govoril je o proračunski zmogljivosti, ki bi podpirala stabilnost in konvergenco v območju z evrom. Kljub temu je jasno opozoril, da bi že do evropskih volitev prihodnje morali imeti konkretne rezultate. V območju evra bi kot takega obravnaval že časovni načrt za predvidene reforme. Evropske volitve so za Macrona že tako težava, saj za sabo nima nobene politične skupine. Nepričakovano je sicer podprl sistem vodilnih kandidatov za predsednika evropske komisije, a zadelo bi se mu bolje, če bi za njimi stale vseevropske kandidatne liste.
Pred parlamentom v Strasbourgu je začrtal projekte še na drugih področjih. Zavzel se je za konec »strupenih« razprav o azilni politiki in preboj, ki ne bi vključeval samo solidarnosti pri nadzoru zunanje meje, ampak tudi navznoter. Predlagal je evropski program, s katerim bi občine, ki sprejemajo in integrirajo ljudi, prejemale finančno pomoč. To je bilo eno od sporočil državam Višegrajske skupine. Sicer je še napovedal, da je Francija tako kot Nemčija, v prihodnji sedemletni proračun pripravljena vplačevati več kot do zdaj, a pogoj je njegova prenova.
Obdavčitev digitalne industrije
Bolj kratkoročno bi morali zagotoviti še obdavčitev digitalne industrije. Zbrani denar da bi postal eden od lastnih virov evropskega proračuna. Kot enega od uspešnih projektov »Evrope, ki varuje«, je navedel sprejeto rešitev o večjih pravicah napotenih delavcev. Četudi vprašanje zadeve le odstotek delovne sile v EU, je tema v Franciji žgoča, saj napotene z vzhoda v razpravah razglašajo za enega od vzrokov razmeroma visoke nezaposlenosti. Na vzhodnoevropskih članicah zmanjševanje manevrskega prostora pri napotitvah znotraj EU razglašajo za francoski protekcionizem.
Članice EU zadržane do predloga o evropskem finančnem ministru in proračuna evroobmočja.
Nemčija ni naklonjena skupnemu jamstvu za hranilne vloge.
Obdavčitev digitalne industrije naj bi bil eden od virov proračuna EU.
Nemčija ni naklonjena skupnemu jamstvu za hranilne vloge.
Obdavčitev digitalne industrije naj bi bil eden od virov proračuna EU.
Kljub temu je Macron pri uresničevanju svojih velikih načrtov, predstavljenih tako med volilno kampanjo kot tudi večkrat v prvem letu po prihodu v Elizejsko palačo, odvisen predvsem od Berlina. Najprej se je zapletlo z dolgim sestavljanjem nemške vlade in do marčnega vrha EU francosko-nemška naveza ni mogla predstaviti svojih skupnih predlogov. Poleg tega iz velike berlinske koalicije prihajajo jasna znamenja zadržkov do Macronovih predlogov, posebno tistih, ki bi lahko pomenili tveganje za (nemške) davkoplačevalce.
Skupni proračun območja z evrom še vedno sporen
Tudi skupina osmih severnih držav je v skupnem pisnem stališču izrazila nasprotovanje prenosu pristojnosti na EU in se zavzela, da bi morala biti prva naloga spoštovanje veljavnih pravil. Nemčija se tej skupini ni pridružila kljub skladnosti z njenimi stališči. Edini vzrok najbrž ni bilo dolgo sestavljanje vlade. Najbrž je v ozadju želja, da se ne bi odkrito postavljali po robu Franciji. Jabolko spora sta že tako predlog funkcije evropskega finančnega ministra – predlagata ga tako Macron kot tudi Juncker – in poseben proračun območja z evrom. Glede tega je francoski predsednik bolj ali manj osamljen.
Prvi test tega, koliko bi bili Macronovi načrti lahko uresničeni, bo že jutrišnji sestanek z nemško kanclerko Angelo Merkel. V Berlinu niso naklonjeni niti skupnemu jamstvu za hranilne vloge, saj mislijo, da bi morali najprej narediti več za ureditev bančnih bilanc. Tudi minister za finance Olaf Scholz, najmočnejši socialdemokrat v vladni ekipi, je začel izražati zadržke ter bolj ali manj sledi liniji svojega konservativnega predhodnika Wolfganga Schäubleja. Sam Macron je bil v Strasbourgu do svojih načrtov v območju evra manj konkreten kot ponavadi.
Težava so tudi evropske volitve
Govoril je o proračunski zmogljivosti, ki bi podpirala stabilnost in konvergenco v območju z evrom. Kljub temu je jasno opozoril, da bi že do evropskih volitev prihodnje morali imeti konkretne rezultate. V območju evra bi kot takega obravnaval že časovni načrt za predvidene reforme. Evropske volitve so za Macrona že tako težava, saj za sabo nima nobene politične skupine. Nepričakovano je sicer podprl sistem vodilnih kandidatov za predsednika evropske komisije, a zadelo bi se mu bolje, če bi za njimi stale vseevropske kandidatne liste.
Pred parlamentom v Strasbourgu je začrtal projekte še na drugih področjih. Zavzel se je za konec »strupenih« razprav o azilni politiki in preboj, ki ne bi vključeval samo solidarnosti pri nadzoru zunanje meje, ampak tudi navznoter. Predlagal je evropski program, s katerim bi občine, ki sprejemajo in integrirajo ljudi, prejemale finančno pomoč. To je bilo eno od sporočil državam Višegrajske skupine. Sicer je še napovedal, da je Francija tako kot Nemčija, v prihodnji sedemletni proračun pripravljena vplačevati več kot do zdaj, a pogoj je njegova prenova.
Obdavčitev digitalne industrije
Bolj kratkoročno bi morali zagotoviti še obdavčitev digitalne industrije. Zbrani denar da bi postal eden od lastnih virov evropskega proračuna. Kot enega od uspešnih projektov »Evrope, ki varuje«, je navedel sprejeto rešitev o večjih pravicah napotenih delavcev. Četudi vprašanje zadeve le odstotek delovne sile v EU, je tema v Franciji žgoča, saj napotene z vzhoda v razpravah razglašajo za enega od vzrokov razmeroma visoke nezaposlenosti. Na vzhodnoevropskih članicah zmanjševanje manevrskega prostora pri napotitvah znotraj EU razglašajo za francoski protekcionizem.
