Maratonska seja z vnaprej znanim razpletom

Pri današnji obravnavi interpelacije zoper ministra Aleša Hojsa opozicijske stranke in nepovezani poslanci ne morejo računati na kaj več kot 43 glasov.
Fotografija: Aleš Hojs (na fotografiji na protestih 5. novembra lani v Ljubljani) vse očitke iz interpelacije zavrača kot neutemeljene in pravi, da je vedno ravnal v skladu s prisego ob svoji izvolitvi za ministra. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Aleš Hojs (na fotografiji na protestih 5. novembra lani v Ljubljani) vse očitke iz interpelacije zavrača kot neutemeljene in pravi, da je vedno ravnal v skladu s prisego ob svoji izvolitvi za ministra. FOTO: Blaž Samec/Delo

Po petkovi interpelaciji proti ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku se bodo poslanci državnega zbora tudi danes ukvarjali z interpelacijo; tokrat proti ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu. Spet se obeta maratonsko zasedanje, saj je predvidenih sedemnajst ur razprav o delu in odgovornosti notranjega ministra. Možnosti, da bi bili vlagatelji z že drugo interpelacijo proti Alešu Hojsu v tem mandatu uspešni, so zaradi razmerja sil v državnem zboru skoraj nične.

Če se je ob izbruhu afere Glupi davki nekaj časa zdelo, da bi bilo nadaljevanje ministrskega mandata Andreja Vizjaka lahko celo ogroženo – prvak NSi Matej Tonin je ob razkritju posnetka namreč precej »odločno« nastopil, da minister po tem, kar je povedal v pogovoru s poslovnežem Bojanom Petanom pred štirinajstimi leti v Termah Čatež ne more več računati na podporo njihove stranke, nato pa so se zaradi pritiskov iz SDS, da bi nepodpora na glasovanju o interpelaciji avtomatično pomenila izstop iz koalicije, vsi poslanci NSi v petek vzdržali in torej Vizjaka podprli –, pa v primeru interpelacije Aleša Hojsa iz koalicije ni bilo nobenih signalov, da minister ne bi užival njihove podpore.

To pomeni, da v opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in v skupini nepovezanih poslancev ne morejo računati na kaj več kot svojih 43 glasov, za to, da bi jim z interpelacijo uspelo, pa bi jih potrebovali 46. Opozicija je v mandatu te vlade Janeza Janše skupaj vložila že deset interpelacij ministrov, do zdaj sta odstopila le ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ko je pred glasovanjem o njeni razrešitvi postalo jasno, da nima podpore svoje stranke, ter minister za zdravje Tomaž Gantar po odhodu svoje stranke iz koalicije.

Notranji minister Aleš Hojs je na vprašanje, kaj pričakuje od današnje obravnave v državnem zboru, dejal, da je na temo interpelacije vse že povedal v preteklosti, neuradno pa smo izvedeli, da na podlagi pogovorov, ki jih je imel s koalicijskimi poslanskimi skupinami, pri glasovanju ne pričakuje nobenega presenečenja.

Proti ministru Alešu Hojsu sta bili v tem mandatu vlade vloženi že dve interpelaciji. FOTO: Blaž Samec/Delo
Proti ministru Alešu Hojsu sta bili v tem mandatu vlade vloženi že dve interpelaciji. FOTO: Blaž Samec/Delo

Dolg seznam očitkov

Drugo interpelacijo proti ministru Alešu Hojsu v tem mandatu je v državni zbor 20. oktobra vložila skupina 43 poslank in poslancev opozicije s prvim podpisanim poslancem Levice Matejem T. Vatovcem. Hojsu v njej očitajo politizacijo policije, odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, čezmerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani 5. oktobra, protiustavno omejevanje človekovih pravic z vidika utemeljenosti, vprašljivo aktivacijo 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije ter sodelovanje pri kaznivem dejanju, ko je dejal, da je vedel, da za Vizjakovo svetovanje Petanu, kako se izogniti plačilu davka, pa tega ni naznanil pristojnim organom.

Kot je ob vložitvi interpelacije povedal vodja poslancev LMŠ Brane Golubović, pri glasovanju ne bo šlo le za to, ali je Hojs še lahko minister, ampak bo to tudi odločanje poslancev o podpori sedanji vladi. »Glasovanje bo pokazalo, ali želimo pravno državo, ali želimo normalno Slovenijo. Tisti poslanci, ki bodo podprli ministra, si želijo sistem kleptokracije oziroma vladavine tatov,« je takrat dejal Golubović.

Nedavna anketa Dela je pokazala, da državni zbor uživa najnižje zaupanje med ustanovami in organizacijami; da mu ne zaupa, je dejalo kar 77 odstotkov vprašanih.

Preberite še:

Komentarji: