Marsikaj bi se dalo rešiti na lokalni ravni
»Ljudje premalo poznamo svoje predstavnike na vaški ali četrtni ravni,« je prepričana Jasna Martinjak, a opozarja, da je na lokalni ravni potencial za spremembe velik.
Odpri galerijo
Jasna Martinjak je prepričana, da je sistem ureditve lokalnih oblasti dober, a da ga državljani premalo poznamo in uporabljamo (fotografija je simbolična). Foto: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Po enem mandatu članstva v vaškemu svetu Visoko-Rogatec (občine Ig) je Jasna Martinjak prišla do spoznanja, da sodelovanje in politično delovanje na najbolj lokalni ravni ne deluje.
»Ljudje premalo poznajo svoje predstavnike na vaški ali četrtni ravni. Sploh ne vedo, da lahko dajo svojo pobudo - bodisi zato, ker ne poznajo delovanja lokalnih oblasti, bodisi so prepričani, da jih nihče ne bo jemal resno,« pove avtorica raziskovalnega projekta Povej.
Zaključen je prvi del raziskovalnega projekta, ki je potrdil, da težava z nepoznavanjem predstavnikov na najnižjih ravneh lokalnih oblasti (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti) ni omejena le na občino Ig. »Želeli bi si, da bi se vsak posameznik zavedel, da ima moč soustvarjati svojo realnost,« pojasnjuje Jasna Martinjak.
»Vznemirjalo me je dejstvo, da je prebivalstvo precej nepovezano s svojimi sveti in prevladuje kultura nesodelovanja, nezadovoljstva in krtizerstva. Kot nekakšno ponošeno oblačilo preveva državljanke in državljane stališče, da je državni aparat zato, da krade nam državljanom in počne razne nesmisle, in da so le politiki zadolženi za odločanje in izvajanje sprememb in volja ljudstva ni preveč pomembna.«
Namen projekta Povej je spodbuditi večje sodelovanje prebivalstva z vladajočo strukturo. »Če bi se ljudje več udejstvovali na lokalni ravni, bi bila tudi udeležba na volitvah večja,« je prepričana. Dodaja, da bi marsikatero vprašanje lahko rešili na lokalni ravni. Nastala je prevelika vrzel med vladajočo strukturo in ljudstvom, še opozarja.
Prepričana je, da je sistem ureditve lokalnih oblasti dober, a da ga državljani premalo poznamo in uporabljamo.
»Ljudje premalo poznajo svoje predstavnike na vaški ali četrtni ravni. Sploh ne vedo, da lahko dajo svojo pobudo - bodisi zato, ker ne poznajo delovanja lokalnih oblasti, bodisi so prepričani, da jih nihče ne bo jemal resno,« pove avtorica raziskovalnega projekta Povej.
Zaključen je prvi del raziskovalnega projekta, ki je potrdil, da težava z nepoznavanjem predstavnikov na najnižjih ravneh lokalnih oblasti (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti) ni omejena le na občino Ig. »Želeli bi si, da bi se vsak posameznik zavedel, da ima moč soustvarjati svojo realnost,« pojasnjuje Jasna Martinjak.
Zakon o lokalni samoupravi določa, da lahko občine na svojem območju ustanovijo ožje dele občin – krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom. Pobudo za ustanovitev lahko da zbor krajanov ali določeno število prebivalcev dela občine. Občinski svet mora pobudo nujno obravnavati. Svet ožjega dela občine lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na območje. Če tako določa statut občine, mora občinski svet pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na to ožje območje, pridobiti mnenje sveta.
»Vznemirjalo me je dejstvo, da je prebivalstvo precej nepovezano s svojimi sveti in prevladuje kultura nesodelovanja, nezadovoljstva in krtizerstva. Kot nekakšno ponošeno oblačilo preveva državljanke in državljane stališče, da je državni aparat zato, da krade nam državljanom in počne razne nesmisle, in da so le politiki zadolženi za odločanje in izvajanje sprememb in volja ljudstva ni preveč pomembna.«
Namen projekta Povej je spodbuditi večje sodelovanje prebivalstva z vladajočo strukturo. »Če bi se ljudje več udejstvovali na lokalni ravni, bi bila tudi udeležba na volitvah večja,« je prepričana. Dodaja, da bi marsikatero vprašanje lahko rešili na lokalni ravni. Nastala je prevelika vrzel med vladajočo strukturo in ljudstvom, še opozarja.
Prepričana je, da je sistem ureditve lokalnih oblasti dober, a da ga državljani premalo poznamo in uporabljamo.
