Migranti pridobivajo na teži v slovenski politiki

Ljubljana – Hrvaška krepi nadzor na meji z BiH, slednja si želi mednarodne pomoči pri oskrbi migrantov, ki dnevno prečkajo mejo. Bo migrantska problematika postala osrednja tema junijskih volitev? Sodeč po intenzivnosti naslavljanja te teme, nedvomno.

Vprašanje varnosti in migranti so bili osrednja tema volitev v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem, kjer je bila odigrala ključno vlogo za prepričljivo zmago predsednika Fidezsa Viktorja Orbana, ali Sebastiana Kurza, predsednika OFP, v Avstriji. Bo ta tema odigrala odločilno vlogo tudi na junijskih volitvah v Sloveniji?
 

Humanitarni ali ekonomski problem?

V anketi, ki smo jih zastavili med parlamentarnimi političnimi strankami, ali tistimi, ki bi se lahko uvrstili v državni zbor, ugotavljamo, da imajo pri ključnem vprašanju, ali so migranti varnostni ali humanitarni problem, različne poglede. Bolj kot je stranka na političnem spektru na levi, bolj gledajo na migrante s humanitarnega stališča, bolj gremo na desno, bolj poudarjajo varnostno komponento.



Levica  tako denimo pravi, da begunci niso problem, je pa težava to, da so to vprašanje izkoristile stranke desnice  za razpihovanje nestrpnosti in sovraštva. SDS na drugi strani meni, da so migranti ekonomski problem in opozarjajo, da v Sloveniji en ločimo med begunci in migranti. Ta tema, da je, odprla številna vprašanja, ki ne zadevajo le pravnih vidikov (schengenska meja).

Ampak je pod vprašajem obstoj EU, njena kultura in vrednote. »Pod vprašajem je zagotavljanje varnosti. Posledično je pod vprašajem obstoj Slovenije, slovenske kulture, jezika,« pravijo v SDS. V tem delu je zaznati precejšen vpliv stališč, ki jih izraža madžarski premier Viktor Orban.



V SD in Desus menijo, da gre predvsem za humanitarno krizo, a da pri tem problemu ne bi smeli zanemariti problema varnosti, v skladu z notranjim in evropskim pravom. V SMC menijo, da gre za eno in drugo, država mora poskrbeti za nacionalno varnost, kakor tudi varnost posameznika. NSi zastopa podobno stališče, da gre najprej za varnostno in tudi humanitarno problematiko, a dilem, da mora država imeti nadzor nad tem, ni.
 

Za panleno ograjo

Ob vprašanju, ali bi odstranili, ali celo potegnili več žičnate ograje na južni meji, večina strank zastopa stališče, da naj ta zaradi trenutnega stanja na balkanski poti ostane. Pri tem vprašanju izstopa Levica, ki bi žico na meji nemudoma odstranila. Med strankami ob tem vprašanju ostajajo niansne razlike, ker nekatere (SMC, LMŠ, SD) bi žičnato oziroma rezilno ograjo nadomestile s panelno ograjo, desne stranke tovrstnim razlikam ne posvečajo nobene pozornosti, bi pa nekatere (Desus, SLS) na južni meji uvedle bolj sofisticirane in tehnično dovršene prijeme varovanja (sodobna tehnologija, satelitske slike, več helikopterjev).
 

Več ali manj za vojsko?

Kaj pa vprašanje o naložbah v sistem varnosti, to je temo, ki predsednik republike naslavlja že dobro leto. Razen Levice, ki pravi, da izdatkov za vojaške potrebe ne bi smeli povečati, vse ostale politične stranke opozarjajo na podhranjenost obrambnega in varnostnega sistema. Medtem ko v Levici nasprotujejo oblikovanju dveh srednjih bojnih skupin, za kar bi Slovenija do leta 2025 porabila 1,2 milijarde evrov, vse ostale politične stranke opozarjajo na »dinamično in nepredvidljivo« (SMC) okolje, zaradi česar da bo treba zagotoviti več sredstev.

Vlagati bo treba več, »če želimo, da naša vojska sploh preživi,« so prepričani v SDS. Tu so tudi zaveze vojaškega zavezništva NATO, opozarjajo v SLS. V tej stranki so se spomnili tudi na gasilce, kjer predlagajo, da bi jih vključili v sistem obrambe in zaščite, v ta namen pa porabili 0,5 odstotka BDP. V SD so spomnili na kibernetske ravni ogroženosti (prav tako SMC) in da bi zato bilo modro tudi na tej ravni narediti korak naprej.

V stranki Desus vztrajajo pri ponovni uvedbi vojaškega služenja za vse mlade, ki bi trajalo le tri mesece, v tem obdobju pa bi pridobili osnovna vojaška znanja. V Stranki Alenke Bratušek namreč pravijo, da če že imamo vojsko, potem naj bo ta ustrezno usposobljena in opremljena, zato v obrambni in varnostni sistem države ni smiselno zmanjševati.