Minister za zdravje začrtal prve okvirje za rešitev primarnega zdravstva

Ena od prioritet je priprava predloga specializacij družinske medicine za leto 2019, ki ga bodo čim prej posredovali zdravniški zbornici.
Fotografija: Minister za zdravje Aleš Šabeder ter predstavniki koordinativnega telesa družinske medicine in ZZZS so iskali rešitve za nakopičene težave v primarnem zdravstvu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Minister za zdravje Aleš Šabeder ter predstavniki koordinativnega telesa družinske medicine in ZZZS so iskali rešitve za nakopičene težave v primarnem zdravstvu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Minister za zdravje Aleš Šabeder ter predstavniki koordinativnega telesa družinske medicine in ZZZS so danes iskali rešitve za nakopičene težave v primarnem zdravstvu. Dokončnih ukrepov še niso oblikovali, dogovorili pa so se, da čim prej pripravijo razpis specializacij in anekse k splošnemu dogovoru, s katerimi bi razbremenili družinske zdravnike.

Po ministrovih besedah so si bili na današnjem srečanju edini, da morajo poiskati najboljše rešitve za bolnike in razrešiti akutno problematiko na področju odpovedi družinskih zdravnikov. Ti namreč že dlje časa opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi obremenjenosti, v več zdravstvenih domovih so zagrozili s kolektivnimi odpovedmi.

Danes so tako oblikovali nekaj ključnih sklepov, kako se lotiti reševanja primarnega zdravstva. Ena od prioritet je priprava predloga specializacij družinske medicine za leto 2019, ki ga nameravajo čim prej posredovati zdravniški zbornici, je v izjavi za medije po srečanju pojasnila direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Tanja Mate.

Prav tako bodo pripravili predloga dveh aneksov k splošnemu dogovoru za letos. Prvega, ki naj bi določal tudi zgornjo mejo za odklanjanje bolnikov, bi lahko sprejeli do konca maja.



Kot je dejal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj, so glede opredelitve meje za odklanjanje bolnikov danes imeli zelo različne poglede. »Prizadevali si bomo, da bomo imeli zagotovljeno dostopnost za bolnike. Verjetno bomo šli v neki kompromis in bomo najbrž šli k nacionalnemu povprečju, tako da ne bi tam, kjer imajo že zdaj veliko obremenjenih zdravnikov, ti morali sprejemati še dodatnih bolnikov,« je predstavil stališče ZZZS.

Delovna skupina, ki bo definirala nov model financiranja družinske medicine, pa bo po besedah Matejeve pripravila predlog drugega aneksa, v katerem bodo definirali morebitno potrebno višino dodatnih sredstev.

Prvi aneks, ki naj bi določal zgornjo mejo za odklanjanje bolnikov, bi lahko sprejeli do konca maja. FOTO: Leon Vidic/Delo
Prvi aneks, ki naj bi določal zgornjo mejo za odklanjanje bolnikov, bi lahko sprejeli do konca maja. FOTO: Leon Vidic/Delo


ZZZS, ki bo zaradi predvidoma boljših prilivov imel nekaj dodatnega denarja, si bo v drugem aneksu prizadeval, da bo – če bo treba in bodo možnosti – pokril tudi dodatne širitve timov družinske medicine, je napovedal Sušelj. Pri tem je opozoril, da bi po optimističnem scenariju drugi aneks lahko bil pod streho v začetku julija.

Razmišljajo tudi, da bi z aneksom k splošnemu dogovoru nekoliko spremenili obračunski model glede stimuliranja in vključevanja novih timov. »Tako da bodo tudi tisti zdravniki, ki bodo v začetku imeli manj bolnikov, toliko plačani, da ne bi slučajno prinašali izgube zdravstvenemu domu,« je pojasnil Sušelj.

»Dobili smo vtis, da se resna situacija resno jemlje tudi pri ministrstvu in plačniku,« pa je po sestanku povedala predstavnica koordinativnega telesa in direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec. Kot je dejala, med drugim zagovarjajo stališče, da bi dodaten denar v primarnem zdravstvu menedžerjem dal možnosti, da iščejo tudi druge rešitve, »ki so morda nekaj iz okvira, ker če bomo delali samo v okviru, ne bomo dosegli cilja«.

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je prepričan, da so bili družinski zdravniki v svojih zahtevah jasni. FOTO: Leon Vidic/delo
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je prepričan, da so bili družinski zdravniki v svojih zahtevah jasni. FOTO: Leon Vidic/delo


Vodstva zdravstvenih zavodov precej omejuje tudi zakonodaja, zato je po njeni oceni ena od najhitrejših možnih rešitev sprejetje zakona o zavodih, ki bi menedžerjem dal proste roke, da bi zdravnike, ki delajo več in bolje, tudi dodatno nagradili. Prav tako bi družinske zdravnike lahko razbremenili z vključevanjem drugih strokovnih sodelavcev, kot so diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti in psihologi.

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič je ob tem poudaril, da družinski zdravniki želijo predvsem zakonito delati. Ocenjuje, da nihče za mizo, za katero rešujejo primarno zdravstvo, ne ve, kaj bo treba, da kranjski zdravniki umaknejo odpovedi. »Ne bomo vedeli, dokler se ukrepi ne začnejo izvajati,« je dejal. Muževič je prepričan, da so bili družinski zdravniki v svojih zahtevah jasni, torej da bi nove bolnike lahko odklanjali po doseženih 1895 glavarinskih količnikih.

Ob tem je bil Muževič zelo oster do ZZZS. V Praktikumu namreč ostro obsojajo navedbe zavoda, da bi 300.000 oseb ostalo brez zdravnika, če bi bile upoštevane zahteve zdravnikov glede opredeljevanja bolnikov. Po njegovih besedah to namreč ne pomeni, da bi zdravniki svoje opredeljene bolnike »vrgli na cesto«, ampak bi za tiste, ki bi na novo prihajali v sistem, našli začasno rešitev za nudenje primarnega zdravstvenega varstva.

Komentarji: