Ministrstvo je pripravilo zakon o bančnih razlaščencih
Sodišče naj bi s pomočjo skupine 5 izvedencev ugotavljalo, ali je Banka Slovenije ustrezno ocenila bančno luknjo
Odpri galerijo
Ministrstvo za finance se je odločilo za pripravo novega zakona Foto Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Ministrstvo za finance je pripravilo nov predlog zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki je do 5. marca v javni obravnavi.
Predlog zakona predvideva, da bodo razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic lahko vložili odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije. Pri tem se bodo uporabljala pravila pravdnega postopka, ki veljajo za gospodarske spore. Kot pravijo na ministrstvu, se s tem uzakonja varstvo, ki je predvideno z zakonom o bančništvu.
Sodišče naj bi s pomočjo skupine 5 izvedencev ugotavljalo, ali je Banka Slovenije ustrezno in skladu z zakonom o bančništvu ter drugi predpisi ocenila bančno luknjo. Dokazno breme bo na strani Banke Slovenije, ki naj bi bila tudi plačnik morebitne odškodnine. Central banka je pri tem s sredstvi omejena, saj ne sme priti do monetarnega financiranja, zato bo denar po potrebi založila država. Glede tega se mora izreči še Evropska centralna banka. »Predlagani zakon zagotavlja učinkovito sodno varstvo in nevtralno pošteno oceno vseh ukrepov, ki jih je banka izvedla v tistem času,« je povedal državni sekretar Metod Dragonja.
Prelog tudi predvideva, da bodo razlaščeni v posebni podatkovni sobi lahko prišli do podatkov o stresnih testih bank on ocenah vrednosti bank. Zaprosili bodo lahko tudi za druge bolj natančne podatke, a bo o tem odločalo sodišče.
Skupaj je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov finančnih instrumentov. Vsi sodni postopki naj bi po predlogu potekali pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Kot je razumeti ministrstvo, bodo postopke združevali po bankah, ki jih je bilo skupaj šest, morebitne odškodnine pa bo sodišče nato določilo glede na vrsto izbrisanega finančnega instrumenta. Po besedah Dragonje, naj bi bilo v teh sodnih postopkih bo ugotovljeno, ali je Banka Slovenije podlage za izračun primanjkljaja v bankah ustrezno uporabila, ali so bili imetniki izbrisani v skladu s tem, ali pa so bili oškodovani in izračuni niso bili ustrezni.
Za odmero sodne takse pri vložitvi tožbe se bo upoštevala nominalna vrednost izbrisane delnice oziroma dolžniškega instrumenta. Če se bo združilo več kot 30 vlagateljev bo taksa omejena na 500 evrov oziroma bodo tožniki oproščeni plačila, če vrednost ne bo presegala 5.000 evrov. Na ministrstvu pričakujejo, da bo zakon sprejet do poletja. Razlaščenci bodo nato lahko tožbe vložili tri mesece po uveljavitvi zakona in najkasneje 15 mesecev po tem.
Vlada oziroma državni zbor s sprejetjem tega zakona že močno zamuja. Ustavno sodišče je zakonodajalcu namreč že jeseni 2016 naložilo, da mora zakonodajalec razlaščencem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe za izbrisane delnice in podrejene obveznice šestih saniranih bank. Gre za banke NLB, Novo KBM, Abanko, Banko Celje, Probanko in Factor banko.
V Društvu malih delničarjev Slovenije menijo, da je novi predlog boljši, kot tisti, ki ga je pripravila prejšnja vlada, imajo nanj kljub temu nekaj pripomb. Tako predsednik društva Rajko Stanković meni, da v podatkovni sobi ne bi smelo biti poslovnih skrivnosti. Poudarja tudi, da za nepoučeni vlagatelji ne bi smeli plačevati sodne takse, glede na to, da se bodo postopki združevali, če že pa ta ne bi smela presegati 137 evrov. Po njegovih besedah je tudi nejasno, kdo bo plačal stroške izvedencev. Sicer pa se v MDS še vedno zavzemajo za poravnavo.
Prejšnja vlada je sicer lani pripravila predlog zakona, ki bi to uredil, a ker z njim niso bili zadovoljni ne razlaščenci ne poslanci, zakon ni dočakal obravnave v državnem zboru. Zaradi bančnih izbrisov je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) novembra lani proti Sloveniji uvedlo postopek in ji zastavilo več vprašanj, na katera mora naša država odgovoriti do 15. marca.
Predlog zakona predvideva, da bodo razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic lahko vložili odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije. Pri tem se bodo uporabljala pravila pravdnega postopka, ki veljajo za gospodarske spore. Kot pravijo na ministrstvu, se s tem uzakonja varstvo, ki je predvideno z zakonom o bančništvu.
Pet izvedencev
Metod Dragonja Foto Roman Šipić/ Delo
Sodišče naj bi s pomočjo skupine 5 izvedencev ugotavljalo, ali je Banka Slovenije ustrezno in skladu z zakonom o bančništvu ter drugi predpisi ocenila bančno luknjo. Dokazno breme bo na strani Banke Slovenije, ki naj bi bila tudi plačnik morebitne odškodnine. Central banka je pri tem s sredstvi omejena, saj ne sme priti do monetarnega financiranja, zato bo denar po potrebi založila država. Glede tega se mora izreči še Evropska centralna banka. »Predlagani zakon zagotavlja učinkovito sodno varstvo in nevtralno pošteno oceno vseh ukrepov, ki jih je banka izvedla v tistem času,« je povedal državni sekretar Metod Dragonja.
Prelog tudi predvideva, da bodo razlaščeni v posebni podatkovni sobi lahko prišli do podatkov o stresnih testih bank on ocenah vrednosti bank. Zaprosili bodo lahko tudi za druge bolj natančne podatke, a bo o tem odločalo sodišče.
Sanacija bank Foto Delo
Sodili bodo Štajerci
Skupaj je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov finančnih instrumentov. Vsi sodni postopki naj bi po predlogu potekali pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Kot je razumeti ministrstvo, bodo postopke združevali po bankah, ki jih je bilo skupaj šest, morebitne odškodnine pa bo sodišče nato določilo glede na vrsto izbrisanega finančnega instrumenta. Po besedah Dragonje, naj bi bilo v teh sodnih postopkih bo ugotovljeno, ali je Banka Slovenije podlage za izračun primanjkljaja v bankah ustrezno uporabila, ali so bili imetniki izbrisani v skladu s tem, ali pa so bili oškodovani in izračuni niso bili ustrezni.
Za odmero sodne takse pri vložitvi tožbe se bo upoštevala nominalna vrednost izbrisane delnice oziroma dolžniškega instrumenta. Če se bo združilo več kot 30 vlagateljev bo taksa omejena na 500 evrov oziroma bodo tožniki oproščeni plačila, če vrednost ne bo presegala 5.000 evrov. Na ministrstvu pričakujejo, da bo zakon sprejet do poletja. Razlaščenci bodo nato lahko tožbe vložili tri mesece po uveljavitvi zakona in najkasneje 15 mesecev po tem.
Zamujanje z zakonom
Razlaščeni so bili tudi vlagatelji NLB. Foto Igor Zaplatil/Delo
Vlada oziroma državni zbor s sprejetjem tega zakona že močno zamuja. Ustavno sodišče je zakonodajalcu namreč že jeseni 2016 naložilo, da mora zakonodajalec razlaščencem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe za izbrisane delnice in podrejene obveznice šestih saniranih bank. Gre za banke NLB, Novo KBM, Abanko, Banko Celje, Probanko in Factor banko.
Kljub napredku pripombe
Rajko Stanković Foto Voranc Vogel/Delo
V Društvu malih delničarjev Slovenije menijo, da je novi predlog boljši, kot tisti, ki ga je pripravila prejšnja vlada, imajo nanj kljub temu nekaj pripomb. Tako predsednik društva Rajko Stanković meni, da v podatkovni sobi ne bi smelo biti poslovnih skrivnosti. Poudarja tudi, da za nepoučeni vlagatelji ne bi smeli plačevati sodne takse, glede na to, da se bodo postopki združevali, če že pa ta ne bi smela presegati 137 evrov. Po njegovih besedah je tudi nejasno, kdo bo plačal stroške izvedencev. Sicer pa se v MDS še vedno zavzemajo za poravnavo.
Prejšnja vlada je sicer lani pripravila predlog zakona, ki bi to uredil, a ker z njim niso bili zadovoljni ne razlaščenci ne poslanci, zakon ni dočakal obravnave v državnem zboru. Zaradi bančnih izbrisov je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) novembra lani proti Sloveniji uvedlo postopek in ji zastavilo več vprašanj, na katera mora naša država odgovoriti do 15. marca.
