Bešič Loredan: Direktor UKC Ljubljana naj odstopi
Na novinarski konferenci je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan med drugim govoril o zaskrbljujočih podatkih UKC Ljubljana. Zato je direktorja UKC Ljubljana Jožeta Golobiča pozval k odstopu. Med glavnimi očitki vodstvu so slabi poslovni rezultati in številni zamujeni roki. »Podatki so izjemno slabi. Upravljanje in vodenje največje zdravstvene ustanove je po moji oceni in tudi po oceni predsednika vlade izpod kritike. Naša odgovornost je, da tukaj na tem mestu odreagiramo,« je na današnji novinarski konferenci poudaril minister. Ob tem je dejal, da če ne bo stanje boljše, bo moral odstopiti tudi on sam.
»Generalni direktor UKCL Jože Golobič je poziv ministra za zdravje prebral v medijih. Na poziv se bo odzval v naslednjih dneh,« so sporočili iz UKC Ljubljana.
Predsednica sveta UKC: Potrebno bo razmisliti o večji ekipi
Predsednica sveta zavoda UKC Irma Gubanec ni želela komentirati izjav ministra za zdravje in poudarila, da v svetu zavoda delujejo samostojno ter v skladu s svojimi pristojnostmi: »Na dosedanjih dveh sejah sveta zavoda smo temeljito pregledali dokumentacijo o poslovanju, revizorsko poročilo, postopke z dobavitelji ... Iz teh podatkov lahko povzamemo, da trendi poslovanja nikakor niso v redu. To velja tako za poslovne rezultate kot zamude pri izvedbi del v sistemu javnega naročanja. Še posebej skrbi visoka, 30-odstotna stopnja odsotnosti z dela, pri čemer ni jasnega nadzora in analize tega absentizma ... V svetu zavoda, ki šteje 11 članov, se bomo posvetovali o vseh teh pomanjkljivostih pri vodenju zavoda in sprejeli odločitev v skladu s statutom. V novi sestavi sveta smo doslej vse odločitve sprejeli soglasno,« je za Delo poudarila Irma Gubanec, ki pa še ni vedela natančnega datuma seje sveta zavoda, na katerem se bodo odločali o posegih v vodenje in organizacijo dela.
Po nekaterih neuradnih podatkih bi lahko bila seja sveta zavoda šele konec septembra, saj je tudi minister Danijel Bešič Loredan potrdil, da še nimajo kandidata, ki bi prevzel vodenje največjega zdravstvenega zavoda v državi. Po mnenju Irme Gubanec en sam direktor tudi ne more bistveno spremeniti poslovanja že dolga leta utečenega sistema in da bo potrebno misliti o večji ekipi, ki si bo razdelila naloge.
Po neuradnih informacijah na ministrstvu za zdravje razmišljajo tudi o profesionalizaciji svetov vsaj večjih zdravstvenih zavodov, saj so ta doslej v glavnem zasedali politični kadri, ki niso najbolje poznali poslovnih in strokovnih procesov v bolnišnicah. Glede tistih delavcev iz UKC, ki delajo v drugih zasebnih zavodih, pa je Bešič Loredan dejal, da ima pri soglasjih za delo zunaj javnega zavoda glavno besedo in odgovornost generalni direktor. Če opravijo vse naloge v službi, jim težko prepove, da v prostem času delujejo pri zasebnikih. Drugače pa je v primerih, ko zdravniki svojega programa v javnem zavodu ne opravijo zato, da varčujejo moči za zasebni zavod.
Boris Šuligoj
V UKC Ljubljana se opravi 35 odstotkov vseh storitev, želijo si, da se vseh 50 milijonov kohezijskih sredstev za energetsko sanacijo počrpa in UKC Ljubljana obnovijo za 90 milijonov. Če bo šlo vse po načrtu, bi lahko od spomladi do konca poletja zaprli polovico UKC, zagotoviti začasne kapacitete, da lahko UKC ta čas deluje nemoteno.
Golobič je vodenje ljubljanskega UKC s polnim mandatom prevzel v začetku decembra lansko leto. Pred tem je bolnišnico slabo leto vodil kot vršilec dolžnosti, potem ko je nekdanji direktor Janez Poklukar prevzel vodenje zdravstvenega resorja v času vlade Janeza Janše.
Aleš Šabeder je dejal, da je poslovanje UKC v prvega pol leta 2022 zaskrbljujoče iz več vidikov; stanje je tako, da je UKC v prvi polovici ustvaril za 28 milijonov izgube. Trend se iz meseca v mesec poslabšuje, v kolikor se bo nadaljeval, bo UKC letošnje leto končal z 60 milijoni izgube. Bešič Loredan je povedal, da vedo, da delavci delajo dobro in dosti, vodstvo pa ne dela dobro. Bešič Loredan misli, da direktor razume ta poziv, imena potencialnega novega direktorja pa nimajo.
Kot je pojasnil minister za zdravje, je predsednica sveta zavoda Irma Gubanec dobila prek 700 strani dolg dokument o delovanju UKC, v katerem je med drugim napisano, da je bilo nabavljenih za 16 milijonov sredstev brez pogodbe. Na osnovi tega je predsednica sveta dobila nalogo, da preuči dokument in odreagira. Minister meni, da bo v naslednjih 14 dneh »potegnjena poteza, taka kot mora biti«.
Največji upnik je medicinska fakulteta z 31 milijoni evrov
Zavod je dobil iz naslova nerealizacije programa že za skoraj 24 milijonov državne pomoči oz. finančnih sredstev, pa je stanje še vedno kritično. Šabeder je pojasnil, kje vse so razlogi. »Eden je nerealiziranje programa, sklenjenega z zavarovalnico, ki je 95-odstotna, če bi bil do100-odstotna, bi bil rezultat bioljši. Drug dejavnik je neobvladovanje stroškov poslovanja, stroški rastejo bistveno hitreje: ne le delovne sile, tudi materalni strošek, naraslo je število nadur ob skoraj istem številu zaposlenih. Izguba se kaže tudi v slabi likvidnostni situaciji; na dan 30. 6. 2022 je bilo za več kot 60 milijonov zapadlih obveznosti, 58 milijonov evrov nezapadlih obveznosti, skupaj 118 milijonov evrov. Največji upnik je medicinska fakulteta z 31 milijoni evri.«
Šabeder je pojasnil, da se podaljšujejo tudi čakalne dobe. 30. 6. je na različnih seznamih čakalo 106.000 ljudi. Ugotavljajo, da je stanje zaskrbljujoče.
Včeraj so opravili 932 PCR testov in 7143 hitrih antigenskih testov. Potrdili so 2280 novih okužb, kažejo podatki NIJZ. Trenutno je v državi aktivnih 18.856 primerov okužbe, 14-dnevna incidenva znaša 878, sedemdnevno povprečje pa 1508.
Obveznega cepljenja ne bo
Glede koronavirusa in obvladovanja epidemije so bili jasni, da je fokus MZZ na zdravstvenem sistemu, imeli bodo srečanja z vsemi javnimi zavodi in dali natančna navodila glede epidemije. Ta je drugačna, kot je bila pred dvema letoma. »Želimo si preiti v endemično fazo in se naučiti živeti s covidom, da zdravstveni sistem deluje enako za vse paciente ne glede na to, zaradi katega stanja pridejo,« je pojasnil Bešič Loredan.
»Smo v fazi ena, naša naloga je, da spremljamo stanje in pomirimo ljudi, da ne bo obveznega cepljenja. Zaščitili bomo najbolj ranljive skupine in o vsem bomo javnost pravočasno obveščali, noben ukrep ne bo sprejet na način, kot se ga je sprejemalo do zdaj.«
Glede covida so od prejšnjega četrtka jasna navodila. Kot je dejal Loderan, sta na srečo obe podvrsti virusa takšni, da lahko to »zvozimo« z odprto družbo in tem, da bi bili ljudje čim manj prizadeti. »Smo pripravljeni tudi na scenarij, da se virus spremeni, mutira in se vrnemo na izhodišče v leto 2020. Ampak to bo takrat skomunicirano drugače, o tem bova javnost obveščala skupaj s predsednikom vlade.«
»Mislimo, da je naš sistem sposoben z vsemi sprejetimi ukrepi sposoben narediti korak naprej in sistem vrniti v l. 2019, ko je deloval na polno.«
Kot so še pojasnili na MZZ, bodo testi za testiranje v šolah na voljo od ponedeljka, 29. 8. 2022, in sicer deset testov na mesec za vsakega učenca. Poudarili so, da je testiranje prostovoljno in se priporoča v primeru stika z okuženo osebo oz. ob znakih okužbe. O testiranju študentov pa bodo protokol pojasnili kasneje. Četrti odmerek se priporoča ranljivejšim skupinam, bo pa minister za zdravje odšel na Češko, ker bodo jasno predstavli strategijo cepljenja, ki bo usklajena na ravni EU.
V sprejemanju pa je tudi interventni zakon za obvladovanje epidemije, kjer so se fokusirali na zdravstveni del, v nobenem zakonskem aktu pa ni zakonske podlage za omejevanje gibanja, nošenje mask ipd. so pojasnili na novinarski konferenci.
Dolgotrajna oskrba
Zaradi referenduma in aktivnosti SDS imamo zaklenjen zakon, je dejal Bešič Loredan. Na tem mestu je pomiril ljudi, da 1. 1. 2023 nihče ne bo ostal brez storitev, oblikovana je skupina, ki bo do 15. oktobra pripravila rešitev in bodo zadevo rešili v dobrobit ljudi.
Minister za zdravje je glede odprta stavke delavcev dejal, da imajo jutri uvodno srečanje in pripravljajo izhodišča, k stvari pa bodo pristopili celovito, in bodo porušena razmerja in nesorazmerja uredili.
