Na eni strani jeza, na drugi odgovor: Cest ni mogoče obnavljati pozimi

Turistični delavci so zaradi razmer v prometu nezadovoljni. V Darsu pa odgovarjajo: »Tudi gradbinci imajo svojo sezono in pozimi cest ni mogoče obnavljati.«
Fotografija: Rušenje cestninske postaje Log FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Rušenje cestninske postaje Log FOTO: Uroš Hočevar

Ljubljana, Postojna – Razmere na slovenskih cestah so iz leta v leto zahtevnejše, saj so ceste bolj ali manj enake, vsako leto jih je treba bolj popravljati, na njih pa je iz leta v leto več prometa. Med Ljubljano in Vrhniko na dan (računano za vse leto) povprečno vozi 63.000 vozil, lani jih je bilo v avgustovski konici 94.429, avgusta letos jih bo zagotovo skoraj 100.000, saj pričakujejo vsaj triodstotno rast prometa. Posledice so logične: vse več je kolon, zastojev in tudi (manjših) nesreč, kar vpliva na vse daljše potovalne čase.

Včeraj opolnoči se je začela popolna zapora priključka Logatec v obe smeri zaradi odstranjevanja cestninske postaje in obnove priključka. Ta bo zaprt do 14. avgusta, so včeraj sporočili iz Darsa. Obvoz za vsa vozila bo čez Vrhniko ali Unec, za tovornjake, težje od 7,5 tone, pa samo čez Vrhniko. »Škode, ki je bila letos narejena turizmu s takšnimi zaporami, se ne da izračunati. V Postojnsko jamo napovedane skupine turistov z avtobusi zamujajo po dve uri, kar povsem poruši naš načrt poslovanja. Kako lahko načrtujejo razvoj turizma, če v vsem tem času nismo bili sposobni razširiti avtoceste za en vozni pas? Škoda je dolgoročna in na ta način ne bomo niti tranzitna država več, saj nas bodo turistični tokovi zaobšli,« je bil kritičen Marjan Batagelj.



Dela na avtocestnem križu FOTO: Promet.si
Dela na avtocestnem križu FOTO: Promet.si


Vrsta gradbišč na slovenskem avtocestnem križu


Marjan Koler iz Darsa nam je povedal, da bodo dela na levem objektu viadukta Ravbarkomanda končana do konca septembra, nato bo potrebnega še nekaj časa za dokončanje del na desnem objektu. Cestninsko postajo Log bodo obnavljali predvidoma do 22. septembra, vendar bodo že sredi avgusta opravili dela na vozišču, tako da bosta v vsako smer po dva vozna pasova (brez odstavnih) omogočala hitrost do 100 kilometrov na uro. Cestninsko postajo Logatec in rekonstrukcijo dva kilometra dolgega priključka do industrijske cone bodo končali do vključno 14. avgusta. Do sredine avgusta bodo predvidoma končana dela na hitri cesti Vipava–Selo, za viadukt Boršt pred pokritim vkopom Rebernice bodo dela potekala do 11. oktobra. Do konca oktobra bodo končana še dela na štajerski avtocesti Dramlje–Celje–Arja vas (sanacija protihrupnih ograj). Na ljubljanski obvoznici podaljšujejo pas za počasni promet od Bizovika do predora Golovec in konec del pričakujejo 16. avgusta. Septembra se bodo lotili še odstranjevanja cestninskih postaj Nanos in Dane Fernetiči, po 17. avgustu bodo začeli odstranjevati cestninsko postajo Vrhnika (tu bo popolna zapora dva konca tedna po tri dni). Podrli so že postaje na Torovem, Uncu in v Postojni, medtem ko se bodo treh štajerskih (Vransko, Tepanje Slovenske Konjice) in dveh dolenjskih (Drnovo in Krško) lotili prihodnje leto.

Rušenje cestninske postaje Logatec FOTO: Uroš Hočevar
Rušenje cestninske postaje Logatec FOTO: Uroš Hočevar


Kdaj tretji pas na ljubljanski obvoznici in proti Postojni?


Vse več je zahtev in političnih pritiskov, da bi morali hitreje zgraditi tretje pasove na najbolj obremenjenih slovenskih cestah. Še najhitreje se bo Dars lotil tretjega pasu na zahodni ljubljanski obvoznici na obeh polovicah tri kilometre dolgega odseka med razcepom Koseze in Kozarje. To je prometno najbolj obremenjen del celotnega slovenskega avtocestnega sistema. Vlada je že pred časom sprejela za ta del državni prostorski načrt (DPN) za šestpasovnico, zdaj je v sklepni fazi priprava dokumentacije za gradbeno dovoljenje, ki naj bi ga pridobili prihodnje leto, in tedaj bo sledil razpis za izvajalca del. Uvedba v delo je predvidena v gradbeni sezoni 2019, če ne bo kakšnih zapletov, bo gradnja trajala dve gradbeni sezoni, odgovarjajo v Darsu.

Za vse druge nujne odseke tretjega pasu na ljubljanskem obroču in štirih vpadnih krakih bi morali sprejeti DPN, kar lahko traja tudi deset let. Konzorcij PNZ in Ljubljanski urbanistični zavod bosta do konca leta izdelala študijo s smernicami za izdelavo DPN. Če bosta Dars in ministrstvo za infrastrukturo presodila, da je študija ustrezna, bodo lahko prihodnje leto uradno sprožili postopek umeščanja v prostor.


Do tretjega pasu tudi hitreje


Do tretjega pasu je na 12-kilometrskem pasu med Krtino (Domžale) in razcepom Zadobrova (Ljubljana) in na 14 kilometrih med Ljubljano in Vrhniko mogoče priti tudi brez novega DPN, če bi sedanji odstavni pas primerno utrdili in zgradili odstavne niše ter s posebno signalizacijo za vodenje prometa v času konic odstavni pas namenili počasnemu pasu (tovornjakom). Takšen tretji pas bi lahko zgradili vse do Postojne. Toda dela za takšno širitev v Darsu načrtujejo šele leta 2020.

Na ministrstvu za infrastrukturo odgovarjajo, da strategija razvoja prometa šele leta 2030 predvideva tretji pas na ljubljanski obvoznici in vseh štirih vpadnih krakih na ljubljanski obroč.

Preberite še:

Komentarji: