Na trasi daljnovoda so našli rimsko peč

V Stanovnem v občini Ormož arheologi pred začetkom gradnje daljnovoda Cirkovce–Pince raziskujejo zanimivo in pomembno najdbo.
Fotografija: Izkopavanje peči za žganje glinenih izdelkov. FOTO: Eles
Odpri galerijo
Izkopavanje peči za žganje glinenih izdelkov. FOTO: Eles

Razkrili so že celoten tloris peči, najverjetneje za žganje izdelkov iz gline, ki obsega površino štiri krat osem metrov. Arheološke raziskave v sklopu gradnje daljnovoda Cirkovce - Pince potekajo večfazno. V prvi fazi prostor vsakega od stojnih mest daljnovodnih stebrov površinsko raziščejo, kar pomeni, da strokovnjaki vzorčno pregledajo vrhnjo preorano zemeljsko plast.

Na stojnih mestih, kjer so bili pri tem odkriti sledovi človekovega delovanja v arheoloških obdobjih, je zato v nadaljevanju treba opraviti arheološka zaščitna izkopavanja, katerih namen je rešiti arheološko dediščino. Arheološko izkopavanje v Stanovnem je pogodbeni izvajalec družbe Eles, podjetje PJP, vodja raziskave je Primož Predan, v sodelovanju z zavodom Skupina STIK (namestnik raziskave Rene Masaryk), začel pred dvema tednoma. Že kmalu po pričetku del so ob severnem robu izkopnega polja odkrili del obsežne rimskodobne peči.

Za raziskavo celotne peči so v dogovoru s pristojnim konservatorjem in nadzornikom raziskave območje izkopa razširili, tako da so zajeli celoten tloris peči. Ostanki peči ležijo tik pod ornico, zato je bil njen zgornji del v preteklosti uničen. Ohranjeni so predvsem kurilni kanali v spodnjem delu peči, po katerih so peč segrevali, tako da so se vroči plini prek rešeta dvigovali v notranjost peči. Po načrtih bodo peč v celoti raziskali v naslednjih dneh.



Odkritje peči je pomembno predvsem kot pokazatelj civilizacijskega razvoja, ki ga je prostor današnje severovzhodne Slovenije doživel v času Rimskega cesarstva, med 1. in 5. stoletjem našega štetja. Take peči so bile v tistih časih redke celo v mestnih središčih, kakršno je bila Petoviona (današnji Ptuj), na podeželju pa so bile odkrite zgolj izjemoma. Peč kaže na izredno tehnično znanje rimskodobnih prebivalcev, kakršnega po propadu rimske države v 5. stoletju v našem prostoru ni bilo več mogoče najti vse do industrijske revolucije v 19. stoletju. Peč  torej predstavlja izredno tehnično dediščino.

Skupina STIK med arheološkim izkopavanjem. FOTO: Eles
Skupina STIK med arheološkim izkopavanjem. FOTO: Eles


»Peč je ob robu izkopnega polja ob gradbenem posegu, tako da je pri koncu preučevanja načrt, da peč pustimo na lokaciji, da se ohrani za zanamce ter prihodnje predstavitve takega tehničnega izuma. V bližini smo našli tudi ostanke stare hudourniške struge, ki vsebuje ogromno zakladnico najdb oziroma različnih ostankov posod in ožgane gline, kar kaže na bližino velike prazgodovinske naselbine,« je povedal Masaryk.

Peč se je pokazala. FOTO: Eles
Peč se je pokazala. FOTO: Eles


»Odkritje rimske peči na tej lokaciji je bilo pozitivno presenečenje, ker je bila peč najdena izven izkopnega polja ter ker je večina najdene keramike na območju iz prazgodovine,« je dodala Iva Jennie Roš, terenska arheologinja iz Skupina STIK.

V Elesu pa so veseli, da lahko obsežne arheološke raziskave, ki se odvijajo ob velikih infrastrukturnih projektih, kakršen je tudi gradnja nove meddržavne elektroenergetske povezave med Slovenijo in Madžarsko, pomembno prispevajo k razumevanju poselitve prostora v preteklih obdobjih. Zato so odkritja v okviru te raziskave še toliko bolj veseli.

Komentarji: