Nacionalna preverjanja znanja bodo, naj stane, kolikor hoče
S preverjanji hočejo dobiti informacijo med drugim o usvojenem znanju v šoli na daljavo, razmišljajo pa tudi o NPZ na daljavo.
Odpri galerijo
Ali bodo učenci pisali nacionalna preverjanja znanja na daljavo ali v šoli ter ali bodo prilagojena, še ni znano. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ministrstvo za izobraževanje in Državni izpitni center (RIC) se bosta prihodnji teden na daljavo srečala z ravnatelji osnovnih šol glede izvedbe nacionalnih preverjanj znanja (NPZ). Ta gotovo bodo, saj ministrstvo ugotavlja, da bi prav s tem lahko preverili usvojeno znanje na daljavo. Ravnatelji pa pravijo, da NPZ letos in taki, kakršni so bili do zdaj, niso smiselni, še manj pa so naklonjeni možnosti, da bi jih organizirali na daljavo.
Za izvedbo NPZ ministrstvo RIC plača približno pol milijona evrov. Največ, 190.700 evrov, so leta 2019 stali bruto honorarji in drugi stroški (dnevnice, potni stroški) za komisije. Lani so na RIC načrtovali, da bodo za NPZ porabili dobrih 550.000 evrov za šeste in devete razrede ter še 60.500 evrov za poskusno izvedbo NPZ v tretjem razredu, kjer so prav lani dobili odobreno eno zaposlitev. Lani so NPZ odpadli zaradi izrednih razmer, letos se to ne bo zgodilo, čeprav otrok štiri mesece ni bilo v šolo. NPZ bo na začetku maja pisalo 18.956 devetošolcev, 21.735 šestošolcev in 5713 tretješolcev iz 142 šol.
Na vprašanje, zakaj je treba letos to izpeljati, na ministrstvu odgovarjajo, da šolski sistem na vseh ravneh »nujno potrebuje primerljivo in objektivno povratno informacijo o tem, kako učenci dosegajo v učnih načrtih postavljene cilje in standarde znanja«. Dodajajo, da bo to letos še pomembnejše, saj se bo »mogoče s strokovno analizo poglobiti v dosežke letošnje generacije učencev, ki se je več mesecev izobraževala na daljavo. Dodatna informacija o dosežkih bo letos še posebno dobrodošla za učence in njihove starše.« Poudarjajo tudi, da bodo ugotovitve »namenjene načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela v prihodnje ter pripravi ukrepov pri odpravi morebitnih primanjkljajev«.
Težava je le, da so bili rezultati na NPZ že v preteklosti slabi. Leta 2019 so, denimo, devetošolci pri slovenščini povprečno dosegli 48,48 odstotka točk, pri matematiki 51,05 odstotka točk. Javna skrivnost je, da so slabšim učencem na šolah sami predlagali, naj v času NPZ raje ostanejo doma. Ti niso obvezni, dosežki pa štejejo v res redkih primerih, ko imajo, denimo, učenci pri vpisu v srednjo šolo povsem enako število točk. Takih primerov je bilo leta 2019 v prvem krogu vpisa 74, NPZ je tisto leto pisalo 16.798 devetošolcev.
Ravnatelji tako že leta opozarjajo, da NPZ pravega smisla nimajo, učenci pa posledično ne motivacije. Po naših informacijah naj bi letos razmišljali o prilagoditvi nalog in izvedbi na daljavo. A ravnatelji jih letos nočejo izvesti niti v živo, je dejal predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Na današnjem sestanku je bilo 35 ravnateljev in le dva sta bila za izvedbo NPZ v taki obliki kot do zdaj. Vsi so proti izvedbi na daljavo. Sam ne vidim nobenega smisla, da bi jih letos izvedli. Zato ker niso ničesar naredili, da bi jih osmislili.« Kako bodo NPZ izvedli, bodo ravnatelji izvedeli prihodnji teden.
Ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko pravi, da bi bila izvedba NPZ letos smiselna le, če bi jih znatno prilagodili in uporabili kot izhodišče za delo v prihodnjem šolskem letu: »To je posebno pomembno za devetošolce. Da bi srednje šole dobile informacijo, kako so se učenci izkazali na NPZ in bi lahko prilagodili delo z njimi v prihodnjem šolskem letu. Ne da bi znižali merila in standarde, ampak da bi delo prilagodili glede na usvojeno znanje. Če srednje šole od NPZ ne bodo imele ničesar, potem jih ni smiselno izvesti. NPZ v tretjem in šestem razredu bi se mirno lahko odpovedali, saj je treba nekatere stvari pri teh učencih ob vračanju v šolo v tem trenutku v temelju postavljati. In če razmišljajo o NPZ na daljavo, s čimer se absolutno ne strinjam, je treba upoštevati, da so mlajši tudi manj digitalno pismeni. Da sploh ne omenjam, da bi pri NPZ na daljavo govorili o neenakosti, saj seveda vsi ne bodo imeli enakih pogojev. Zapletamo se iz ene v drugo stvar, namesto da bi se ukvarjali s tistim, kar je res pomembno. Z otroki in njihovim znanjem.«
Za izvedbo NPZ ministrstvo RIC plača približno pol milijona evrov. Največ, 190.700 evrov, so leta 2019 stali bruto honorarji in drugi stroški (dnevnice, potni stroški) za komisije. Lani so na RIC načrtovali, da bodo za NPZ porabili dobrih 550.000 evrov za šeste in devete razrede ter še 60.500 evrov za poskusno izvedbo NPZ v tretjem razredu, kjer so prav lani dobili odobreno eno zaposlitev. Lani so NPZ odpadli zaradi izrednih razmer, letos se to ne bo zgodilo, čeprav otrok štiri mesece ni bilo v šolo. NPZ bo na začetku maja pisalo 18.956 devetošolcev, 21.735 šestošolcev in 5713 tretješolcev iz 142 šol.
Na vprašanje, zakaj je treba letos to izpeljati, na ministrstvu odgovarjajo, da šolski sistem na vseh ravneh »nujno potrebuje primerljivo in objektivno povratno informacijo o tem, kako učenci dosegajo v učnih načrtih postavljene cilje in standarde znanja«. Dodajajo, da bo to letos še pomembnejše, saj se bo »mogoče s strokovno analizo poglobiti v dosežke letošnje generacije učencev, ki se je več mesecev izobraževala na daljavo. Dodatna informacija o dosežkih bo letos še posebno dobrodošla za učence in njihove starše.« Poudarjajo tudi, da bodo ugotovitve »namenjene načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela v prihodnje ter pripravi ukrepov pri odpravi morebitnih primanjkljajev«.
Ali so NPZ smiselni?
Težava je le, da so bili rezultati na NPZ že v preteklosti slabi. Leta 2019 so, denimo, devetošolci pri slovenščini povprečno dosegli 48,48 odstotka točk, pri matematiki 51,05 odstotka točk. Javna skrivnost je, da so slabšim učencem na šolah sami predlagali, naj v času NPZ raje ostanejo doma. Ti niso obvezni, dosežki pa štejejo v res redkih primerih, ko imajo, denimo, učenci pri vpisu v srednjo šolo povsem enako število točk. Takih primerov je bilo leta 2019 v prvem krogu vpisa 74, NPZ je tisto leto pisalo 16.798 devetošolcev.
Ravnatelji tako že leta opozarjajo, da NPZ pravega smisla nimajo, učenci pa posledično ne motivacije. Po naših informacijah naj bi letos razmišljali o prilagoditvi nalog in izvedbi na daljavo. A ravnatelji jih letos nočejo izvesti niti v živo, je dejal predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Na današnjem sestanku je bilo 35 ravnateljev in le dva sta bila za izvedbo NPZ v taki obliki kot do zdaj. Vsi so proti izvedbi na daljavo. Sam ne vidim nobenega smisla, da bi jih letos izvedli. Zato ker niso ničesar naredili, da bi jih osmislili.« Kako bodo NPZ izvedli, bodo ravnatelji izvedeli prihodnji teden.
Ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko pravi, da bi bila izvedba NPZ letos smiselna le, če bi jih znatno prilagodili in uporabili kot izhodišče za delo v prihodnjem šolskem letu: »To je posebno pomembno za devetošolce. Da bi srednje šole dobile informacijo, kako so se učenci izkazali na NPZ in bi lahko prilagodili delo z njimi v prihodnjem šolskem letu. Ne da bi znižali merila in standarde, ampak da bi delo prilagodili glede na usvojeno znanje. Če srednje šole od NPZ ne bodo imele ničesar, potem jih ni smiselno izvesti. NPZ v tretjem in šestem razredu bi se mirno lahko odpovedali, saj je treba nekatere stvari pri teh učencih ob vračanju v šolo v tem trenutku v temelju postavljati. In če razmišljajo o NPZ na daljavo, s čimer se absolutno ne strinjam, je treba upoštevati, da so mlajši tudi manj digitalno pismeni. Da sploh ne omenjam, da bi pri NPZ na daljavo govorili o neenakosti, saj seveda vsi ne bodo imeli enakih pogojev. Zapletamo se iz ene v drugo stvar, namesto da bi se ukvarjali s tistim, kar je res pomembno. Z otroki in njihovim znanjem.«
