Nadzor želijo podaljšati za še dvajset dni

Naša država je mejni nadzor s Hrvaško in Madžarsko uvedla 21. oktobra. Od takrat so vstop v Slovenijo zavrnili 291 državljanom tretjih držav.
Fotografija: Azilni center Vič FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Azilni center Vič FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Po tistem, ko je Slovenija 21. oktobra uvedla in po desetih dneh tudi že podaljšala začasni nadzor na notranjih schengenskih mejah Slovenije s Hrvaško in Madžarsko, je v pripravi novo podaljšanje nadzora za naslednjih dvajset dni. Prvemu podaljšanju se namreč rok izteče to nedeljo, 19. novembra.

Kot je ob predstavitvi aktualne situacije na področju nedovoljenih migracij in nadzora državne meje dejal Marko Gašperlin, direktor Uprave uniformirane policije, lahko država nadzor na notranjih mejah z določenimi utemeljitvami podaljšuje do dva meseca. Slovenija ga je utemeljevala s povečano stopnjo ogroženosti na območju Slovenije, pojavi ekstremizma in radikalizacije v državah EU in z možnostjo zlorabe zahodnobalkanske migracijske poti za izvedbo terorističnih napadov. Država lahko iz teh razlogov podaljšuje nadzor na notranjih mejah do dva meseca. Po 21. decembru bo torej treba za potencialno ponovno podaljšanje za nadaljnjega pol leta najti bistveno bolj zahtevno pravno podlago, je dodal.

Sicer pa so policisti od 21. oktobra zaradi neizpolnjevanja pogojev vstop v našo državo zavrnili 291 državljanom tretjih držav – bodisi da so bili brez ustreznih dokumentov ali so prekoračili dolžino bivanja, v določenih primerih pa je šlo tudi za grožnjo javnemu redu in notranji varnosti države.

Obravnavali so tudi 54 kaznivih dejanj – predvsem tihotapljenje ljudi, ponarejanje dokumentov in ukradena vozila in 438 prekrškov; večinoma gre za kršitve zakona o tujcih oziroma zakona o nadzoru državne meje.

Na učinkovitost dela policije in učinkovitost izvedbe nadzora kažejo ukrepi na podlagi vpisov v schengenski informacijski sistem, ki so jih našteli kar 187. »Gre za prikrito namensko kontrolo, tako imenovano poizvedovalno kontrolo, razpis organov drugih držav z željo pridobitve naslova, prepoved vstopa, predhodne izdaje odločbe o zavrnitvi, zaseg predmeta ...«, je dejal Gašperlin. Poleg naštetega so pri mejni kontroli ugotovili še 436 drugih prekrškov, večinoma povezanih z varnostjo cestnega prometa, pa tudi javnega reda in miru, prepovedanega orožja in podobno.

Brez večjih čakalnih dob

Večjih čakalnih dob, ki bi presegale pol ure, v tem času tako rekoč ni bilo – razen nekaj krajših čakalnih dob na prehodu Obrežje, Gruškovje in na prehodu Pince.

Glede na prihajajoče praznike je Gašperlin pozval vse potnike, ki bodo prestopili mejo, da imajo s seboj veljavne dokumente in jih v sklopu ciljne kontrole tudi pokažejo – če tako zahteva policist. Ob zgoščenem prometu je priporočljivo imeti že pripravljene dokumente, je dodal, saj bo tako promet bolj tekoče tekel.

Nedovoljeni prehodi

V letu 2023 so naši policisti obravnavali 52.506 nedovoljenih prehodov na vseh mejah, prednjačijo državljani Afganistana, Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije. Od 52.506 jih je bilo dobrih 50.000 na meji s Hrvaško. Od januarja do julija so opažali umirjen trend naraščanja nedovoljenih prehodov, od julija do septembra je bil porast velik, z oktobrom pa se je položaj umiril. Nivo je še vedno visok, ocenjuje Gašperlin, saj beležijo še približno tisoč nedovoljenih prihodov na teden, a ta številka ne narašča več.

Od 21. oktobra do 13. novembra so obravnavali 3709 nedovoljenih prehodov, od tega 3549 na meji s Hrvaško.

Letos je slovenska policija obravnavala že 368 tihotapcev ljudi. Za primerjavo: od uvedbe nadzora le 48, lani v istem obdobju pa 187.

Komentarji: